Letošnji zlatomašnik Ciril Kocbek je župnik v Zgornji Kungoti že 44 let, zadnjih 25 let pa vodi še župnijo Spodnja Kungota. Pripoveduje nam o otroštvu, o semenišču v Zadru, o svojem sokrajanu prof. dr. Antonu Trstenjáku, pa o nogometu, ključih obmejne zapornice in še čem.

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Tokrat se ustavljamo ob humoreski Karla Gržana Ko si štor na štoru rebro zlomi. Zgodba je izšla v zbirki humoresk Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja.

Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Tokrat se ustavljamo ob humoreski duhovnika Karla Gržana Za debelo uro celjski škof. Humoreska je izšla v knjigi Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče.

V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

Spokorni fižolček je naslov humoreske Karla Gržana iz knjige Jaz, Čarli Čeplin, v kateri opisuje različen pogled na spokorna dejanja.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

V kratki humoreski patra Karla Gržana Darilni bon spoznamo, kako lahko dober namen spravi človeka v veliko stisko.

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

Humoreska Karla Gržana Vse se vrača, vse se plača iz knjige Jaz, Čarli Čeplin Založbe Ognjišče prinaša zgodbo o duhovih.

Pred vami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Obleka naredi človeka.

Iz zbirke humoresk Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin tokrat poslušamo zgodbo Duh v temi. Kaj vse se lahko zgodi v gledališču!

Jaz, Čarli Čeplin je zbirka humoresk duhovnika Karla Gržana, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Iz nje bomo tokrat prebrali zgodbo Počitnice, da te kap.

V Radijskem romanu prebiramo humoreske iz vsakdanjega življenja duhovnika Karla Gržana iz knjige z naslovom Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Človek, ki se je sposoben smejati lastnim napakam, se bo iz njih prav gotovo tudi veliko naučil.

V rubriki Radijski roman ostajamo pri domačih humoreskah, v katerih vstopamo v svet duhovnika. Smešne prigode svojega življenja je popisal in zbral v knjigi Jaz, Čarli Čeplin duhovnik Karel Gržan. Prisluhnite njegovi zgodbi Inštalacija duhovnika.

O praznovanju praznika Marijinega rojstva na Brezjah in Ptujski Gori, srečanju ministrantov z nadškofom Zoretom, nuncijevi maši na Dobrovi, spominu na žirovskega rojaka don Kosta Jernejka Selaka in o 26-ih slovenskih mučencih 20. stoletja zaradi komunizma, ki so postali božji služabniki.

V minulih dneh so potekala mašniška posvečenja v Ljubljani, Kopru, Celju in Murski Soboti. Kaj so novim duhovnikom ob slovesnem nastopu službe delali njihovi škofje? V Celju je bila v nedeljo zlata maša škofa Stanislava Lipovška.

Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.