Informativni prispevki
Za nami je praznik sv. Petra in Pavla, ko se duhovniki spominjajo tudi svojih mašniških posvečenj. Ob škofih in nadškofih se zato v teh dneh sestajajo tudi duhovniki jubilanti. V župnijski in stolni cerkvi Sv. Janeza Krstnika Maribor je bilo včeraj somaševanje duhovnikov jubilantov, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Informativni prispevki
Za nami je praznik sv. Petra in Pavla, ko se duhovniki spominjajo tudi svojih mašniških posvečenj. Ob škofih in nadškofih se zato v teh dneh sestajajo tudi duhovniki jubilanti. V župnijski in stolni cerkvi Sv. Janeza Krstnika Maribor je bilo včeraj somaševanje duhovnikov jubilantov, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Med duhovniki, ki so bili v tem poletju premeščeni na drugo župnijo, je tudi nekdanji vojaški vikar in dosedanji župnijski upravitelj Župnije Polica pri Grosupljem msgr. dr. Jože Plut. Z nami je govoril o doživljanju te spremembe in o pomenu premestitev za vernike ter živost Cerkve. Ali se škofje o premestitvah odločajo na podlagi kakšnih posebnih pravil? Kakšne so naloge duhovnika, ki prevzame župnijo? Kakšna so pričakovanja Cerkve do vernikov in laikov? In zakaj je dr. Plut hvaležen za novi koronavirus? V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru o projektu Počimo mehurčke, taboru, ki povezujejo večje katoliške in muslimanske oz. turške družine, ki živijo v Sloveniji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Med duhovniki, ki so bili v tem poletju premeščeni na drugo župnijo, je tudi nekdanji vojaški vikar in dosedanji župnijski upravitelj Župnije Polica pri Grosupljem msgr. dr. Jože Plut. Z nami je govoril o doživljanju te spremembe in o pomenu premestitev za vernike ter živost Cerkve. Ali se škofje o premestitvah odločajo na podlagi kakšnih posebnih pravil? Kakšne so naloge duhovnika, ki prevzame župnijo? Kakšna so pričakovanja Cerkve do vernikov in laikov? In zakaj je dr. Plut hvaležen za novi koronavirus? V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru o projektu Počimo mehurčke, taboru, ki povezujejo večje katoliške in muslimanske oz. turške družine, ki živijo v Sloveniji.
Radijska kateheza
V tokratni Katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar predstavil knjigo Duhovno spremljanje bolnikov v slovenskih bolnišnicah skozi čas. Poromali smo v vse slovenske bolnišnice in njihove bolnišnične kapele. Z nami pa je delil tudi osebne izkušnje duhovnega spremljanja.
Radijska kateheza
V tokratni Katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar predstavil knjigo Duhovno spremljanje bolnikov v slovenskih bolnišnicah skozi čas. Poromali smo v vse slovenske bolnišnice in njihove bolnišnične kapele. Z nami pa je delil tudi osebne izkušnje duhovnega spremljanja.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta invalida, paraplegika Anton Skok in Feliks Burger. V pogovoru sta med drugim povedala, kaj jima bogati vsakdan, kako pomembna je duhovna oskrba in bolniški duhovnik v času rehabilitacije ter s kakšnimi mislimi vstopata v letošnji advent.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta invalida, paraplegika Anton Skok in Feliks Burger. V pogovoru sta med drugim povedala, kaj jima bogati vsakdan, kako pomembna je duhovna oskrba in bolniški duhovnik v času rehabilitacije ter s kakšnimi mislimi vstopata v letošnji advent.
Od slike do besede
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Od slike do besede
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Radijska kateheza
Ljudje posvečujemo predmete, čas, ljudi. Junij je običajno čas mašniških posvečenj. In kako gresta skupaj Božja svetost in duhovnikova grešnost? Je kaj drugače, ko gre za laike? Kako poteka obred posvečenja? Kaj pa je posvečena samskost, o kateri se danes veliko govori? O vsem tem smo govorili s sestro Magdo Burger.
Radijska kateheza
Ljudje posvečujemo predmete, čas, ljudi. Junij je običajno čas mašniških posvečenj. In kako gresta skupaj Božja svetost in duhovnikova grešnost? Je kaj drugače, ko gre za laike? Kako poteka obred posvečenja? Kaj pa je posvečena samskost, o kateri se danes veliko govori? O vsem tem smo govorili s sestro Magdo Burger.
Radijska kateheza
Govorili smo o vlogi bolnikov ter celotnega občestva pri duhovnih poklicih. Poleg msgr. Mira Šlibarja, voditelja za pastoralo zdravja pri slovenski škofonski konferenci in lurškega kaplana, je bil tokrat naš gost tudi bogoslovec Matjaž Venta.
Radijska kateheza
Govorili smo o vlogi bolnikov ter celotnega občestva pri duhovnih poklicih. Poleg msgr. Mira Šlibarja, voditelja za pastoralo zdravja pri slovenski škofonski konferenci in lurškega kaplana, je bil tokrat naš gost tudi bogoslovec Matjaž Venta.
Naš gost
Letošnji zlatomašnik Ciril Kocbek je župnik v Zgornji Kungoti že 44 let, zadnjih 25 let pa vodi še župnijo Spodnja Kungota. Pripoveduje nam o otroštvu, o semenišču v Zadru, o svojem sokrajanu prof. dr. Antonu Trstenjáku, pa o nogometu, ključih obmejne zapornice in še čem.
Naš gost
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Slovencem po svetu in domovini
V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Komentar tedna
Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša.
Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.
Naš gost
Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.