Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 6. 2021
Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

spominemigracijaArgentina

Graditelji slovenskega doma

Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

VEČ ...|20. 6. 2021
Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Tone Gorjup

spominemigracijaArgentina

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 12. 2020
Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

infovenezuelarojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

VEČ ...|13. 12. 2020
Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Matjaž Merljak

infovenezuelarojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 11. 2020
68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

rojakibuenos airesargentina

Slovencem po svetu in domovini

68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv
Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|22. 11. 2020
68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv
Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

Matjaž Merljak

rojakibuenos airesargentina

Moja zgodba

VEČ ...|15. 11. 2020
Pričevanje - Mici Malavašič

V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

Pričevanje - Mici Malavašič

V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

spominArgentina

Moja zgodba

Pričevanje - Mici Malavašič
V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.
VEČ ...|15. 11. 2020
Pričevanje - Mici Malavašič
V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

Jože Bartolj

spominArgentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 10. 2020
Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

inforojakiargentinazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

VEČ ...|18. 10. 2020
Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Matjaž Merljak

inforojakiargentinazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 10. 2020
Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

inforojakiargentinaqueensland

Slovencem po svetu in domovini

Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

VEČ ...|11. 10. 2020
Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaqueensland

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

inforojakiargentinaitalijacelovec

Slovencem po svetu in domovini

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.
VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaitalijacelovec

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 4. 2024
Minister Arčon obiskal koroške Slovence

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in  predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji. 

Minister Arčon obiskal koroške Slovence

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in  predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V studiu smo gostili odvetnico Matejo Maček, ki je poskušala odgovoriti na nekatera pravna vprašanja naših poslušalcev.

Jože Bartolj

svetovanje

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Otok

VEČ ...|17. 4. 2024
Otok

Moja generacija

VEČ ...|17. 4. 2024
Hana in Franc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Hana in Franc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar