Marko Hatlak

Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.

Škof Saje pri rojakih v Argentini

V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji. 

Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

Pričevanje - Mici Malavašič

V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).