Is podcast Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj Is podcast
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Tomaž Ivešić

komentar Ukrajina vojna Putin solidarnost intelektualci

16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Tomaž Ivešić

VEČ ...|16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Tomaž Ivešić

komentarUkrajinavojnaPutinsolidarnostintelektualci

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 2. 2023
Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

komentar politika zdravstvo

Komentar Časnik.si

Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

VEČ ...|8. 2. 2023
Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

Janez Remškar

komentar politika zdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

komentar šola koronavirus

Komentar Časnik.si

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Peršolja

komentar šola koronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

komentar zgodovina Slovenija

Komentar Časnik.si

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman

komentar zgodovina Slovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 1. 2023
Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

komentar umetnost Cerkev

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

VEČ ...|18. 1. 2023
Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

Ivan Štuhec

komentar umetnost Cerkev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

komentar zgodovina povojni poboji Slovenija

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič

komentar zgodovina povojni poboji Slovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 1. 2023
Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

komentar duhovnost starost molitev Cerkev

Komentar Časnik.si

Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

VEČ ...|4. 1. 2023
Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Milan Knep

komentar duhovnost starost molitev Cerkev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 12. 2022
Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

komentar politika sovražni govor demokracija

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

VEČ ...|21. 12. 2022
Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

Robert Hlede

komentar politika sovražni govor demokracija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 12. 2022
Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

komentar družba politika

Komentar Časnik.si

Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

VEČ ...|14. 12. 2022
Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

Zala Klopčič

komentar družba politika

Komentar Časnik.si

Zala Klopčič

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|8. 2. 2023
Grenak je ta smeh

Krivični snuje hudoben načrt zoper pravičnega, z zobmi škriplje zoper njega. Gospod se mu smeje, ker vidi, da prihaja njegov dan (Psalm 37, 12-13).

Grenak je ta smeh

Krivični snuje hudoben načrt zoper pravičnega, z zobmi škriplje zoper njega. Gospod se mu smeje, ker vidi, da prihaja njegov dan (Psalm 37, 12-13).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Komentar tedna

VEČ ...|3. 2. 2023
S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentardružbakulturaspomin

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|9. 2. 2023
Spominjamo se dne 9. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 2. 2023
Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 2. 2023
Evidence in birokracija v EKO kmetijstvu

Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje t.i. SKP in zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo. Mnogih je strah birokracije, evidenc, in ostale papirnate vojne. Aleš Fister, eko kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pa pravi, da je stvar obvladljiva.

Evidence in birokracija v EKO kmetijstvu

Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje t.i. SKP in zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo. Mnogih je strah birokracije, evidenc, in ostale papirnate vojne. Aleš Fister, eko kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pa pravi, da je stvar obvladljiva.

Robert Božič

naravakmetijstvoEKO

Rožni venec

VEČ ...|9. 2. 2023
Svetli del dne 9. 2.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del dne 9. 2.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče