Pojdite in učite

VEČ ...|10. 4. 2022
Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

duhovnostmisijonpeter opekaputinukrajinamadagaslar

Pojdite in učite

Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

VEČ ...|10. 4. 2022
Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

Jure Sešek

duhovnostmisijonpeter opekaputinukrajinamadagaslar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 3. 2022
Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

UkrajinainformacijePutinRusijaRusi

Komentar Časnik.si

Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

VEČ ...|23. 3. 2022
Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

Jože Poličar

UkrajinainformacijePutinRusijaRusi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

komentarUkrajinavojnaPutinsolidarnostintelektualci

Komentar Časnik.si

Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

VEČ ...|16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Tomaž Ivešić

komentarUkrajinavojnaPutinsolidarnostintelektualci

Pogovor o

VEČ ...|9. 3. 2022
Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

politikaživljenjepopogovorinfopolitikaukrajinarusijaputinvojnaslovenijatoninprebilic

Pogovor o

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

VEČ ...|9. 3. 2022
Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Alen Salihović

politikaživljenjepopogovorinfopolitikaukrajinarusijaputinvojnaslovenijatoninprebilic

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Jože Bartolj

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Komentar Časnik.si

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Tamra Grisser Pečar

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?
VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Radio Ognjišče

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|4. 10. 2024
Sveti Frančišek na sinodalnem srečanju

Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.

Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

Sveti Frančišek na sinodalnem srečanju

Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.

Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentarduhovnostdružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 10. 2024
Rafaelova nedelja v Merrylandsu

V slovenski župniji v Sydneyju v Avstraliji so na Rafaelovo - žegnanjsko nedeljo praznovali zakonske jubileje, 30-letnico duhovništva domačega župnika, frančiškana p. Darka Žnidaršiča in 35-letnico delovanja molitvene skupine Srca Jezusovega. Zakonski jubilanti so bili: Janez in Neva Janc (65 let), Ivo in Teja Bavčar (64 let), Branko in Ljubica Pezdirc (57 let), Jože in Olga Lah (53 let) in Walter in Kristina Šuber (35 let).  Pri sv. maši je pel mešani zbor, po maši pa je bilo srečanje v dvorani in druženje. Razstavo, ki so jo načrtovali ob jubileju molitvene skupine, bodo pripravili kasneje. Naslednja večja slovesnost v Merrylandsu bo sveta birma, ki jo bodo imeli po šestih letih v nedeljo, 17. novembra. Na prejem zakramenta svete birme se pripravlja sedem kandidatov. 
Župnik p. Darko se je v oznanilih zahvali: pevcem, organistki Carmen Austin, mašnemu pomočniku Jožetu Marinču, bralcem, Jožetu in Olgi Lah, Mihelci Šušteršič, Danici Petrič, Mirku Lukežiču, ki so pripravili in okrasili dvorano, Olgi Konda, Jenny Stariha, Jožici Modrijančič in Veroniki Konda, ki so skuhale in postregle kosilo, Rudiju Korparju, Stanku Kolarju in Jožetu Marinču, ki so stregli pijačo, osebju slaščičarne De Toni Patisserie za okusni torti, mesarstvu Gojak za meso pri kosilu in kranjske klobase za naš srečolov. Tanja Smrdel je pripravila reportažo za radio VOSA in projekcijo na odru. Danica Petrič je članom molitvene skupine razdelila rožne venčke in spominčke iz Medjugorja, ki jih je poslal njen nečak Domen Novak. Hvala tudi Vesni Kavčič, ki je prodajala srečke, Erin Brežnik, Tanji Resnik, Lidiji Jeraj in še drugim pridnim.

Rafaelova nedelja v Merrylandsu

V slovenski župniji v Sydneyju v Avstraliji so na Rafaelovo - žegnanjsko nedeljo praznovali zakonske jubileje, 30-letnico duhovništva domačega župnika, frančiškana p. Darka Žnidaršiča in 35-letnico delovanja molitvene skupine Srca Jezusovega. Zakonski jubilanti so bili: Janez in Neva Janc (65 let), Ivo in Teja Bavčar (64 let), Branko in Ljubica Pezdirc (57 let), Jože in Olga Lah (53 let) in Walter in Kristina Šuber (35 let).  Pri sv. maši je pel mešani zbor, po maši pa je bilo srečanje v dvorani in druženje. Razstavo, ki so jo načrtovali ob jubileju molitvene skupine, bodo pripravili kasneje. Naslednja večja slovesnost v Merrylandsu bo sveta birma, ki jo bodo imeli po šestih letih v nedeljo, 17. novembra. Na prejem zakramenta svete birme se pripravlja sedem kandidatov. 
Župnik p. Darko se je v oznanilih zahvali: pevcem, organistki Carmen Austin, mašnemu pomočniku Jožetu Marinču, bralcem, Jožetu in Olgi Lah, Mihelci Šušteršič, Danici Petrič, Mirku Lukežiču, ki so pripravili in okrasili dvorano, Olgi Konda, Jenny Stariha, Jožici Modrijančič in Veroniki Konda, ki so skuhale in postregle kosilo, Rudiju Korparju, Stanku Kolarju in Jožetu Marinču, ki so stregli pijačo, osebju slaščičarne De Toni Patisserie za okusni torti, mesarstvu Gojak za meso pri kosilu in kranjske klobase za naš srečolov. Tanja Smrdel je pripravila reportažo za radio VOSA in projekcijo na odru. Danica Petrič je članom molitvene skupine razdelila rožne venčke in spominčke iz Medjugorja, ki jih je poslal njen nečak Domen Novak. Hvala tudi Vesni Kavčič, ki je prodajala srečke, Erin Brežnik, Tanji Resnik, Lidiji Jeraj in še drugim pridnim.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Svetovalnica

VEČ ...|11. 10. 2024
Kaj lahko naredimo za boljše delo in počutje v šolskem okolju

V pogovoru z Barbaro Vesel Barborič, socialno pedagoginjo, učiteljico in socialno delavko dolgoletnih izkušenj, smo izpostavili več dejstev iz šolskega, družbeno okoljskega in domačega, vzgojenega okolja, ki predstavijo trikotnik šola-otroci-starši v novi luči. Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Društvom katoliških pedagogov Slovenije. 

Kaj lahko naredimo za boljše delo in počutje v šolskem okolju

V pogovoru z Barbaro Vesel Barborič, socialno pedagoginjo, učiteljico in socialno delavko dolgoletnih izkušenj, smo izpostavili več dejstev iz šolskega, družbeno okoljskega in domačega, vzgojenega okolja, ki predstavijo trikotnik šola-otroci-starši v novi luči. Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Društvom katoliških pedagogov Slovenije. 

Nataša Ličen

svetovanje. vzgojaotrocimladiizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|4. 10. 2024
Astrofizik dr. Jure Japelj

Gostili smo astrofizika, ki ga je karierna pot odpeljala na Nizozemsko. Dr. Jure Japelj je urednik spletnega Portala v vesolje, o katerem je tudi tekla beseda. Bil je del skupine evropskih raziskovalcev, ki so testirali velik teleskop v Čilu za opazovanje tranzientne astronomije, v zadnjem času pa se posveča pisanju poljudnoznanstvenih člankov in mentoriranju mladih astronomov pri projektu GoChile.

Astrofizik dr. Jure Japelj

Gostili smo astrofizika, ki ga je karierna pot odpeljala na Nizozemsko. Dr. Jure Japelj je urednik spletnega Portala v vesolje, o katerem je tudi tekla beseda. Bil je del skupine evropskih raziskovalcev, ki so testirali velik teleskop v Čilu za opazovanje tranzientne astronomije, v zadnjem času pa se posveča pisanju poljudnoznanstvenih člankov in mentoriranju mladih astronomov pri projektu GoChile.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeGoChilenočno neboastrofizika

Duhovna misel

VEČ ...|11. 10. 2024
Božja Beseda

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božja Beseda

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 10. 2024
Dobrodelni koncert OVITA zanjo

Predstavili smo dobrodelni koncert OVITA zanjo, ki bo v ponedeljek 14. oktobra ob 18. uri v Gallusovi dvorani, ljubljanskega Cankarjevega doma. Namenjen je pomoči in predstavitvi zgodb žensk, ki se soočajo ali so prestale bolezni raka na rodilih. Skupaj z zdravnico in pianistko ter ponudnico koncerta Matejo Lasič bodo nastopili Anja Bukovec, Bojan Cvjetićanin iz skupine Jocker out, Tomi Meglič iz skupine Siddharta, Sara Čano, Maja Žerjav, vokalna skupina Katrinas in vokalna skupina Muze.

Dobrodelni koncert OVITA zanjo

Predstavili smo dobrodelni koncert OVITA zanjo, ki bo v ponedeljek 14. oktobra ob 18. uri v Gallusovi dvorani, ljubljanskega Cankarjevega doma. Namenjen je pomoči in predstavitvi zgodb žensk, ki se soočajo ali so prestale bolezni raka na rodilih. Skupaj z zdravnico in pianistko ter ponudnico koncerta Matejo Lasič bodo nastopili Anja Bukovec, Bojan Cvjetićanin iz skupine Jocker out, Tomi Meglič iz skupine Siddharta, Sara Čano, Maja Žerjav, vokalna skupina Katrinas in vokalna skupina Muze.

Jože Bartolj

kulturaglasbaOvita zanjoMateja Lasičdobrodelni koncert

Spominjamo se

VEČ ...|11. 10. 2024
Spominjamo se dne 11. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 10. 2024
Uporaba zelenega paradižnika

Kaj lahko naredimo z zelenim paradižnikom, ki je na vrtu? Ga lahko za kaj uporabimo oz. shranimo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga naloži v leseno gajbico ali na police v kleti in pokrije s časopisnim papirjem. Tako bodo ti paradižniki počasi zoreli. Nekateri bodo kmalu rumeni, drugi pa morda šele ob božiču ... Zelen paradižnik lahko tudi uporabi za pripravo ajvarja. Poslušalka Marija je nato povedala recepte za paradižnik s hrenom. 3 kg zelenega paradižnika zmeljemo na mesoreznico, dodamo  2 žlici soli in pustimo stati 24 ur. Dobro odcedimo. Naribamo ½ kg hrena, dodamo 2 dl gorčice, 1 žlico sladkorja, ½ l vinskega kisa in 2 dl olja. Vse to dobro zmešamo in naložimo v male kozarčke. To je odlična priloga k narezkom

Uporaba zelenega paradižnika

Kaj lahko naredimo z zelenim paradižnikom, ki je na vrtu? Ga lahko za kaj uporabimo oz. shranimo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga naloži v leseno gajbico ali na police v kleti in pokrije s časopisnim papirjem. Tako bodo ti paradižniki počasi zoreli. Nekateri bodo kmalu rumeni, drugi pa morda šele ob božiču ... Zelen paradižnik lahko tudi uporabi za pripravo ajvarja. Poslušalka Marija je nato povedala recepte za paradižnik s hrenom. 3 kg zelenega paradižnika zmeljemo na mesoreznico, dodamo  2 žlici soli in pustimo stati 24 ur. Dobro odcedimo. Naribamo ½ kg hrena, dodamo 2 dl gorčice, 1 žlico sladkorja, ½ l vinskega kisa in 2 dl olja. Vse to dobro zmešamo in naložimo v male kozarčke. To je odlična priloga k narezkom

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|11. 10. 2024
Skupnost SRCE skrbi za ločene in ponovno poročene pare

Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje. 

Skupnost SRCE skrbi za ločene in ponovno poročene pare

Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje. 

s. Meta Potočnik

skupnost SRCEločitevpodporne skupine