Pojdite in učite

VEČ ...|10. 4. 2022
Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

duhovnostmisijonpeter opekaputinukrajinamadagaslar

Pojdite in učite

Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

VEČ ...|10. 4. 2022
Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

Jure Sešek

duhovnostmisijonpeter opekaputinukrajinamadagaslar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 3. 2022
Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

UkrajinainformacijePutinRusijaRusi

Komentar Časnik.si

Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

VEČ ...|23. 3. 2022
Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

Jože Poličar

UkrajinainformacijePutinRusijaRusi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

komentarUkrajinavojnaPutinsolidarnostintelektualci

Komentar Časnik.si

Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

VEČ ...|16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Tomaž Ivešić

komentarUkrajinavojnaPutinsolidarnostintelektualci

Pogovor o

VEČ ...|9. 3. 2022
Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

politikaživljenjepopogovorinfopolitikaukrajinarusijaputinvojnaslovenijatoninprebilic

Pogovor o

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

VEČ ...|9. 3. 2022
Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Alen Salihović

politikaživljenjepopogovorinfopolitikaukrajinarusijaputinvojnaslovenijatoninprebilic

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Jože Bartolj

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Komentar Časnik.si

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Tamra Grisser Pečar

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?
VEČ ...|6. 11. 2019
Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil
Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Radio Ognjišče

politikaspominkomentarRusijaPutinBerlinski zid

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Duhovna misel

VEČ ...|17. 5. 2025
Slabo slišim

Neka ženska je bila prepričana, da slabo sliši. Prijatelji so ji govorili, da ima res težave. Vedno jih je namreč prosila, naj ji ponovijo, kar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Slabo slišim

Neka ženska je bila prepričana, da slabo sliši. Prijatelji so ji govorili, da ima res težave. Vedno jih je namreč prosila, naj ji ponovijo, kar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|17. 5. 2025
Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Za življenje

VEČ ...|17. 5. 2025
Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|17. 5. 2025
Sv. Filip Neri s pol brade

Spoznali smo zavetnika šaljivcev Filipa Nerija, ki je bil vedre narave in se je tudi sam rad velikokrat šalil na svoj račun. Tokratna oddaje je prinesla tudi klice otrok v živo in vabilo na tečaj risanja.

Sv. Filip Neri s pol brade

Spoznali smo zavetnika šaljivcev Filipa Nerija, ki je bil vedre narave in se je tudi sam rad velikokrat šalil na svoj račun. Tokratna oddaje je prinesla tudi klice otrok v živo in vabilo na tečaj risanja.

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Cestitke

VEČ ...|17. 5. 2025
Čestitke 17. maj 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 17. maj 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|17. 5. 2025
Ptuj, Podlehnik, Grad na Goričkem, Slovenske gorice, Ilirska Bistrica

Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.

Ptuj, Podlehnik, Grad na Goričkem, Slovenske gorice, Ilirska Bistrica

Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.

Andrej Šinko

politikadružbainfo