Is podcast
Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.
Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.
Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.
Komentar Časnik.si
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
Komentar Časnik.si
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
Komentar Časnik.si
V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.
Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.
Komentar Časnik.si
V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.
Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.
Komentar Časnik.si
Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.
Komentar Časnik.si
Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.
Komentar Časnik.si
Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.
Komentar Časnik.si
Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.
Komentar Časnik.si
Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.
Komentar Časnik.si
Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. junij 2023 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Svetovalnica
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …
Kulturni utrinki
V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Duhovna misel
Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).