Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

infopogovorpobojižrtveevropski parlamentkomentarizobraževanjespominpolitika

Informativni prispevki

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

infopogovorpobojižrtveevropski parlamentkomentarizobraževanjespominpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 1. 2024
O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

infopobojievropski parlament

Informativni prispevki

O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

VEČ ...|27. 1. 2024
O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

Alen Salihović

infopobojievropski parlament

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 6. 2023
Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

komentarpoboji

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

VEČ ...|21. 6. 2023
Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

Franci Kindlhofer

komentarpoboji

Od slike do besede

VEČ ...|20. 6. 2023
Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

pokopzgodovinapoboji

Od slike do besede

Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

VEČ ...|20. 6. 2023
Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

Mateja Subotičanec

pokopzgodovinapoboji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

komentarzgodovinapovojni pobojiSlovenija

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič

komentarzgodovinapovojni pobojiSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

povojni pobojizgodovina

Komentar Časnik.si

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Andrej Saje

povojni pobojizgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Jože Dežman

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 2. 2022
Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

komentarCerknopartizanipobojiVOS Lado Piščanc

Komentar Časnik.si

Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

VEČ ...|16. 2. 2022
Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

Renato Podbersič

komentarCerknopartizanipobojiVOS Lado Piščanc

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|23. 3. 2024
Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostpogovor

Globine

VEČ ...|12. 3. 2024
Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenveramolitevsvetostvzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 3. 2024
Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtanaliza talgnojilni načrt

Naš pogled

VEČ ...|26. 3. 2024
Kje smo kot družba zašli?

Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?

Kje smo kot družba zašli?

Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?

Marjana Debevec

komentardružbaodnosivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|29. 3. 2024
Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Radio Ognjišče

svetovanjeduhovnostpogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 3. 2024
Velikonočni koncert skupine Alfa in Omega

Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.

Velikonočni koncert skupine Alfa in Omega

Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmkoncert

Spominjamo se

VEČ ...|29. 3. 2024
Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|29. 3. 2024
Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Radio Ognjišče

svetovanjeduhovnostpogovor

Duhovna misel

VEČ ...|29. 3. 2024
Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost