Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

povojni pobojizgodovina

Komentar Časnik.si

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Andrej Saje

povojni pobojizgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Jože Dežman

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 2. 2022
Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

komentarCerknopartizanipobojiVOS Lado Piščanc

Komentar Časnik.si

Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

VEČ ...|16. 2. 2022
Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

Renato Podbersič

komentarCerknopartizanipobojiVOS Lado Piščanc

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Pogovor o

Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 12. 2022
Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 12. 2022
Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtnamakanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2022
Škof Jamnik v Argentini

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Škof Jamnik v Argentini

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|6. 12. 2022
Phil Bosmans: Pozdrav življenju.

Ljudem manjka nekaj kar se ne da kupiti; ljubezen, veselje in mir… Verjeti v Miklavža pomeni verjeti v dobro pri drugem človeku.
Spet bo z nami s svojimi iskrivimi mislimi priljubljeni duhovni pisatelj, Phil Bosmans, redovnik, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj misli iz knjige »Živi vsak dan« in iz knjige »Pozdrav življenju

Phil Bosmans: Pozdrav življenju.

Ljudem manjka nekaj kar se ne da kupiti; ljubezen, veselje in mir… Verjeti v Miklavža pomeni verjeti v dobro pri drugem človeku.
Spet bo z nami s svojimi iskrivimi mislimi priljubljeni duhovni pisatelj, Phil Bosmans, redovnik, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj misli iz knjige »Živi vsak dan« in iz knjige »Pozdrav življenju

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|4. 12. 2022
Slovenski mučenci XX. stoletja - 2. uvodna oddaja z p. Metodom Benedikom

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

Slovenski mučenci XX. stoletja - 2. uvodna oddaja z p. Metodom Benedikom

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci 20 stoletjaMetod Benedik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 12. 2022
Igor Omerza o knjigi Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza o knjigi Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIgor OmerzaKocbekPahorJančar in UDBAUDBA

Spominjamo se

VEČ ...|9. 12. 2022
Spominjamo se dne 9. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 12. 2022
Decembrski projekti Zveze prijateljev mladine.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

Decembrski projekti Zveze prijateljev mladine.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

s. Meta Potočnik

duhovnostdobrotamladi

Svetovalnica

VEČ ...|9. 12. 2022
Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Tanja Dominko

svetovanjezaposlovanjeinvalidi