Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

komentar

Naš pogled

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 5. 2024
Zmaga Kumer (1924 – 2008)

Oddajo smo tokrat posvetili slavistki, etnomuzikologinji in folkloristki Zmagi Kumer, doma iz Ribnice. Kot znanstvena svetnica je bila zaposlena na Glasbeno-narodopisnem inštitutu v Ljubljani, na Filozofski fakulteti pa je predavala glasbeno narodopisje. Raziskovala je slovensko ljudsko glasbo in ljudske pesmi, njihove zvrsti, vlogo, zgradbo in slog. Napisala je nad 40 samostojnih knjig, pri drugih sodelovala kot soavtorica in napisala več sto razprav, študij in člankov. Sodelovala tudi pri katoliškem tisku od Družine in Ognjišča do mednarodne katoliške revije Communio. Desetletja je opravljala razne službe pri Mohorjevi družbi; sodelovala je tudi z Radiem Ognjišče. 

Zmaga Kumer (1924 – 2008)

Oddajo smo tokrat posvetili slavistki, etnomuzikologinji in folkloristki Zmagi Kumer, doma iz Ribnice. Kot znanstvena svetnica je bila zaposlena na Glasbeno-narodopisnem inštitutu v Ljubljani, na Filozofski fakulteti pa je predavala glasbeno narodopisje. Raziskovala je slovensko ljudsko glasbo in ljudske pesmi, njihove zvrsti, vlogo, zgradbo in slog. Napisala je nad 40 samostojnih knjig, pri drugih sodelovala kot soavtorica in napisala več sto razprav, študij in člankov. Sodelovala tudi pri katoliškem tisku od Družine in Ognjišča do mednarodne katoliške revije Communio. Desetletja je opravljala razne službe pri Mohorjevi družbi; sodelovala je tudi z Radiem Ognjišče. 

spomin

Graditelji slovenskega doma

Zmaga Kumer (1924 – 2008)

Oddajo smo tokrat posvetili slavistki, etnomuzikologinji in folkloristki Zmagi Kumer, doma iz Ribnice. Kot znanstvena svetnica je bila zaposlena na Glasbeno-narodopisnem inštitutu v Ljubljani, na Filozofski fakulteti pa je predavala glasbeno narodopisje. Raziskovala je slovensko ljudsko glasbo in ljudske pesmi, njihove zvrsti, vlogo, zgradbo in slog. Napisala je nad 40 samostojnih knjig, pri drugih sodelovala kot soavtorica in napisala več sto razprav, študij in člankov. Sodelovala tudi pri katoliškem tisku od Družine in Ognjišča do mednarodne katoliške revije Communio. Desetletja je opravljala razne službe pri Mohorjevi družbi; sodelovala je tudi z Radiem Ognjišče. 

VEČ ...|19. 5. 2024
Zmaga Kumer (1924 – 2008)

Oddajo smo tokrat posvetili slavistki, etnomuzikologinji in folkloristki Zmagi Kumer, doma iz Ribnice. Kot znanstvena svetnica je bila zaposlena na Glasbeno-narodopisnem inštitutu v Ljubljani, na Filozofski fakulteti pa je predavala glasbeno narodopisje. Raziskovala je slovensko ljudsko glasbo in ljudske pesmi, njihove zvrsti, vlogo, zgradbo in slog. Napisala je nad 40 samostojnih knjig, pri drugih sodelovala kot soavtorica in napisala več sto razprav, študij in člankov. Sodelovala tudi pri katoliškem tisku od Družine in Ognjišča do mednarodne katoliške revije Communio. Desetletja je opravljala razne službe pri Mohorjevi družbi; sodelovala je tudi z Radiem Ognjišče. 

Tone Gorjup

spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

info

Informativni prispevki

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Radio Ognjišče

info

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 4. 2024
Ivan Minátti (1924 - 2012)

Tokrat vam predstavljamo pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija, rojenega v Slovenskih Konjicah, po srcu pa Ljubljančana, ki je bil tesno povezan z Barjem. Zanimala ga je medicina, a je pozneje izbral študij slavistike in zatem desetletja urednikoval pri Mladinski knjigi. Blizu nam je predvsem kot pesnik s svojimi zbirkami S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad,, Bolečina nedoživetega... Bil je tudi prevajalec poezije, zlasti iz slovanskih jezikov, najbolj odmeven pa je njegov prevod Malega princa avtorja Antoina de Saint-Exuperya.

Ivan Minátti (1924 - 2012)

Tokrat vam predstavljamo pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija, rojenega v Slovenskih Konjicah, po srcu pa Ljubljančana, ki je bil tesno povezan z Barjem. Zanimala ga je medicina, a je pozneje izbral študij slavistike in zatem desetletja urednikoval pri Mladinski knjigi. Blizu nam je predvsem kot pesnik s svojimi zbirkami S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad,, Bolečina nedoživetega... Bil je tudi prevajalec poezije, zlasti iz slovanskih jezikov, najbolj odmeven pa je njegov prevod Malega princa avtorja Antoina de Saint-Exuperya.

spominkulturadružba

Graditelji slovenskega doma

Ivan Minátti (1924 - 2012)

Tokrat vam predstavljamo pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija, rojenega v Slovenskih Konjicah, po srcu pa Ljubljančana, ki je bil tesno povezan z Barjem. Zanimala ga je medicina, a je pozneje izbral študij slavistike in zatem desetletja urednikoval pri Mladinski knjigi. Blizu nam je predvsem kot pesnik s svojimi zbirkami S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad,, Bolečina nedoživetega... Bil je tudi prevajalec poezije, zlasti iz slovanskih jezikov, najbolj odmeven pa je njegov prevod Malega princa avtorja Antoina de Saint-Exuperya.

VEČ ...|21. 4. 2024
Ivan Minátti (1924 - 2012)

Tokrat vam predstavljamo pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija, rojenega v Slovenskih Konjicah, po srcu pa Ljubljančana, ki je bil tesno povezan z Barjem. Zanimala ga je medicina, a je pozneje izbral študij slavistike in zatem desetletja urednikoval pri Mladinski knjigi. Blizu nam je predvsem kot pesnik s svojimi zbirkami S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad,, Bolečina nedoživetega... Bil je tudi prevajalec poezije, zlasti iz slovanskih jezikov, najbolj odmeven pa je njegov prevod Malega princa avtorja Antoina de Saint-Exuperya.

Tone Gorjup

spominkulturadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2024
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

VEČ ...|17. 4. 2024
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

Tone Gorjup

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 4. 2024
Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

VEČ ...|15. 4. 2024
Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

Tone Gorjup

infopolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

VEČ ...|8. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

Tone Gorjup

politika

Pogovor o

VEČ ...|3. 4. 2024
Energetska prihodnost Slovenije

O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).

Energetska prihodnost Slovenije

O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).

politikaživljenjeenergetika

Pogovor o

Energetska prihodnost Slovenije

O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).

VEČ ...|3. 4. 2024
Energetska prihodnost Slovenije

O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).

Tone Gorjup

politikaživljenjeenergetika

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Sol in luč

VEČ ...|21. 5. 2024
Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.