Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?
Informativni prispevki
Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?
Informativni prispevki
Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.
Informativni prispevki
Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.
Informativne oddaje
Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000.
Informativne oddaje
Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000.
Informativni prispevki
Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.
Informativni prispevki
Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.
Informativni prispevki
Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.
Informativni prispevki
Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.
Informativni prispevki
Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
Informativni prispevki
Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
Informativni prispevki
Nosilec liste SLS za evropske volitve bo nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija dr. Peter Gregorčič, ki sicer ni član SLS. V slovenskem političnem prostoru želijo namreč narediti generacijski prelom, kot najstarejša stranka pa dajejo prostor tistim, ki se želijo angažirati. Z dr. Gregorčičem, ki je bil v minulem letu tudi gost naših oddaj »Spoznanje več, predsodek manj« se je pogovarjala Tanja Dominko.
Informativni prispevki
Nosilec liste SLS za evropske volitve bo nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija dr. Peter Gregorčič, ki sicer ni član SLS. V slovenskem političnem prostoru želijo namreč narediti generacijski prelom, kot najstarejša stranka pa dajejo prostor tistim, ki se želijo angažirati. Z dr. Gregorčičem, ki je bil v minulem letu tudi gost naših oddaj »Spoznanje več, predsodek manj« se je pogovarjala Tanja Dominko.
Informativni prispevki
Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.
Informativni prispevki
Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. november 2023 ob 05-ih
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Sredi turobne jeseni, ki se preveša v zimo me na mizi pričakajo …
Pogovor o
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.
Kulturni utrinki