Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 6. 2021
Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

spominemigracijaArgentina

Graditelji slovenskega doma

Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

VEČ ...|20. 6. 2021
Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Tone Gorjup

spominemigracijaArgentina

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 12. 2020
Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

infovenezuelarojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

VEČ ...|13. 12. 2020
Od Argentine preko Venezuele do Ljubljane

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Matjaž Merljak

infovenezuelarojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 11. 2020
68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

rojakibuenos airesargentina

Slovencem po svetu in domovini

68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv
Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|22. 11. 2020
68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv
Rojaki v Argentini že sedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno med seboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo. Tokrat o 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Ob taktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor z Victorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenje vode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

Matjaž Merljak

rojakibuenos airesargentina

Moja zgodba

VEČ ...|15. 11. 2020
Pričevanje - Mici Malavašič

V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

Pričevanje - Mici Malavašič

V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

spominArgentina

Moja zgodba

Pričevanje - Mici Malavašič
V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.
VEČ ...|15. 11. 2020
Pričevanje - Mici Malavašič
V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

Jože Bartolj

spominArgentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 10. 2020
Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

inforojakiargentinazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

VEČ ...|18. 10. 2020
Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Matjaž Merljak

inforojakiargentinazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 10. 2020
Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

inforojakiargentinaqueensland

Slovencem po svetu in domovini

Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

VEČ ...|11. 10. 2020
Dejavnosti naših rojakov v Argentini vlivajo poguma

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaqueensland

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

inforojakiargentinaitalijacelovec

Slovencem po svetu in domovini

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.
VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaitalijacelovec

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|29. 11. 2022
Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|5. 12. 2022
Živi rožni venec za misijone

Tudi iz osebne notranje bolečine se lahko rodi veliko lepega. Pauline je, zaradi odločitev drugih, v svoji notranjosti zelo trpela, a svojo bolečino je darovala Bogu in tako trosila milosti na misijonsko delo. Njena ideja je tudi misijonski Živi rožni venec, ki ima danes po vsem svetu okoli enajst milijonov podpornikov.

Živi rožni venec za misijone

Tudi iz osebne notranje bolečine se lahko rodi veliko lepega. Pauline je, zaradi odločitev drugih, v svoji notranjosti zelo trpela, a svojo bolečino je darovala Bogu in tako trosila milosti na misijonsko delo. Njena ideja je tudi misijonski Živi rožni venec, ki ima danes po vsem svetu okoli enajst milijonov podpornikov.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|25. 11. 2022
Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitikaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2022
Koncert sakralni abonma predstavi flavtistka Jurka Zoroja (7. 12.)

Koncert sakralni abonma predstavi flavtistka Jurka Zoroja (7. 12.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSakralni abonmaDiana NovakJurka Zoroja

Naš pogled

VEČ ...|6. 12. 2022
Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež: Podarimo si čas

Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …

Mirjam Judež

komentardružbavzgojaotroci

Spominjamo se

VEČ ...|6. 12. 2022
Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloprazniki