Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družba pogovor Argentina splav

7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

info

Informativni prispevki

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Alen Salihović

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

info pogovor politika

Informativni prispevki

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Petra Stopar

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Radio Ognjišče

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Alen Salihović

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

info duhovnost

Informativni prispevki

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

Tone Gorjup

info duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 8. 2022
Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

info vzgoja

Informativni prispevki

Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

VEČ ...|31. 8. 2022
Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

Manca Hribar

info vzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|4. 10. 2022
Strašno narobe

Pojdi malo iz sebe. V tvoje življenje se bo vrnil smisel.

Strašno narobe

Pojdi malo iz sebe. V tvoje življenje se bo vrnil smisel.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 10. 2022
Janez Juhant: Predsedniške volitve, družinski zakonik, RTV

Tokrat je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Govorili smo o predsedniških volitvah, zbiranju referendumskih podpisov pod zakon o RTV, sprejemanju sprememb družinskega zakonika, dotaknili smo se tudi glasu katoličana v družbi nasploh.

Janez Juhant: Predsedniške volitve, družinski zakonik, RTV

Tokrat je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Govorili smo o predsedniških volitvah, zbiranju referendumskih podpisov pod zakon o RTV, sprejemanju sprememb družinskega zakonika, dotaknili smo se tudi glasu katoličana v družbi nasploh.

Tanja Dominko

politikadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 10. 2022
3. festival slovenskih sirov

Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
 

3. festival slovenskih sirov

Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtsirsirarji

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2022
Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spominšportAndreja Zupanec BajželjDomen KaučičV čevljih zmagovalcevSlovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Spominjamo se

VEČ ...|4. 10. 2022
Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 10. 2022
Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju

Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov.  Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.

Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju

Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov.  Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.

Robert Božič

sirzorileckmečki sirarjiplaninski sir

Svetovalnica

VEČ ...|4. 10. 2022
Kako spodbuditi mlade, da (p)ostanejo aktivni kristjani?

Pred dobrim mesecem se je začelo novo šolsko, zdaj pa še študijsko leto. Kako spodbuditi mlade, da se vsak dan znova v preizkušnjah in obveznostih odločijo slediti Jezusu in postanejo aktivni kristjani? Na to vprašanje je odgovarjal koordinator youngCaritas Maribor Florjan Ungar. 

Kako spodbuditi mlade, da (p)ostanejo aktivni kristjani?

Pred dobrim mesecem se je začelo novo šolsko, zdaj pa še študijsko leto. Kako spodbuditi mlade, da se vsak dan znova v preizkušnjah in obveznostih odločijo slediti Jezusu in postanejo aktivni kristjani? Na to vprašanje je odgovarjal koordinator youngCaritas Maribor Florjan Ungar. 

Maja Morela

svetovanjeJezuskristjani

Duhovna misel

VEČ ...|4. 10. 2022
Strašno narobe

Pojdi malo iz sebe. V tvoje življenje se bo vrnil smisel.

Strašno narobe

Pojdi malo iz sebe. V tvoje življenje se bo vrnil smisel.

Mateja Subotičanec

duhovnost