Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.
Sol in luč
Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta
Doživetja narave
Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?
Naš gost
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zgodbe za otroke
Da bo adventni čas še bolj doživet, smo na Radiu Ognjišče za otroke pripravili adventni koledar v obliki podkasta in pobarvanke. Vsak dan boste slišali novo zgodbo in svojo ustvarjalnost pokazali ob barvanju pobarvanke in figuric. Več pa v članku na naši spletni strani.
Duhovna misel
Zakon ni vse življenje trajajoča privlačnost dveh posameznikov, ampak klic, namenjen dvema človekoma, da skupaj pričujeta za ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.