Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Cene stanovanjskih nepremi·nin ·e vedno rastejo. Zgolj lani so se podra·ile za 8,5 odstotka, v zadnjih petih letih pa skoraj podvojile. Dr·ava ·eli stanovanjsko gradnjo okrepiti s sto milijoni evrov na leto, vendar poznavalci opozarjajo, da bi bilo nujno pove·ati tudi nekatere investicije v zasebnem sektorju. O razmerah na nepremi·ninskem trgu je za na· radio spregovoril direktor podjetja Stoja Trade Zoran ·uki·, ki re·itve vidi v pohitritvi postopkov za gradnjo, poudarku na zasebnih investicijah in spremembah zakonodaje, ki bi okrepile oddajanje praznih stanovanj v najem.
Informativni prispevki
Cene stanovanjskih nepremi·nin ·e vedno rastejo. Zgolj lani so se podra·ile za 8,5 odstotka, v zadnjih petih letih pa skoraj podvojile. Dr·ava ·eli stanovanjsko gradnjo okrepiti s sto milijoni evrov na leto, vendar poznavalci opozarjajo, da bi bilo nujno pove·ati tudi nekatere investicije v zasebnem sektorju. O razmerah na nepremi·ninskem trgu je za na· radio spregovoril direktor podjetja Stoja Trade Zoran ·uki·, ki re·itve vidi v pohitritvi postopkov za gradnjo, poudarku na zasebnih investicijah in spremembah zakonodaje, ki bi okrepile oddajanje praznih stanovanj v najem.
Informativni prispevki
Na Poljskem so spremljali dramatičen razplet predsedniške tekme. Malenkost več glasov je v drugem krogu volitev prejel neodvisni kandidat Karol Nawrocki, ki ga je podprla opozicijska stranka Zakon in pravičnost. Ugnal je župana Varšáve Rafala Trzaskowskega, ki je bil kandididat vladajoče Državljanske koalicije. Kakšno sporočilo nosi izid? O tem smo govorili z zgodovinarjem in s političnim analitikom dr. Alešem Mavrom.
Informativni prispevki
Na Poljskem so spremljali dramatičen razplet predsedniške tekme. Malenkost več glasov je v drugem krogu volitev prejel neodvisni kandidat Karol Nawrocki, ki ga je podprla opozicijska stranka Zakon in pravičnost. Ugnal je župana Varšáve Rafala Trzaskowskega, ki je bil kandididat vladajoče Državljanske koalicije. Kakšno sporočilo nosi izid? O tem smo govorili z zgodovinarjem in s političnim analitikom dr. Alešem Mavrom.
Informativni prispevki
Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.
Informativni prispevki
Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.
Informativni prispevki
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo v četrtek, 29. maja, na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica udeležila spominske slovesnosti v poklon žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico. To bo dober teden prej, preden tradicionalno spominsko slovesnost s sveto mašo pripravljajo v Novi slovenski zavezi. Z njenim predsednikom dr. Matijem Ogrinom se je o tem pogovarjala Marta Jerebič.
Informativni prispevki
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo v četrtek, 29. maja, na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica udeležila spominske slovesnosti v poklon žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico. To bo dober teden prej, preden tradicionalno spominsko slovesnost s sveto mašo pripravljajo v Novi slovenski zavezi. Z njenim predsednikom dr. Matijem Ogrinom se je o tem pogovarjala Marta Jerebič.
Informativni prispevki
Na Brezjah pri Mariji Pomagaj so se zbrali zakonci, družini in prijateljev društva Družina in življenje, ki že 25 let spodbuja h gradnji zakonskih in družinskih odnosov na temeljih Božje besede in zakramentalnega življenja. Slovesnost ob četrt stoletja delovanja je zaznamovala sveta maša, ki jo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, sledili pa so še akademija, druženje in trenutki veselja ob pričevanjih številnih parov, ki so na tej poti doživeli Božje dotike.
Informativni prispevki
Na Brezjah pri Mariji Pomagaj so se zbrali zakonci, družini in prijateljev društva Družina in življenje, ki že 25 let spodbuja h gradnji zakonskih in družinskih odnosov na temeljih Božje besede in zakramentalnega življenja. Slovesnost ob četrt stoletja delovanja je zaznamovala sveta maša, ki jo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, sledili pa so še akademija, druženje in trenutki veselja ob pričevanjih številnih parov, ki so na tej poti doživeli Božje dotike.
Informativni prispevki
Slovenska demokratska stranka se bo v Ormožu sestala na 13. kongresu stranke, ki bo prvaku Janezu Janši podelil deseti mandat za vodenje stranke. To pomeni, da bo na čelu stranku ostal najmanj 36 let, je za naš radio v komentarju spomnil novinar Luka Svetina.
Informativni prispevki
Slovenska demokratska stranka se bo v Ormožu sestala na 13. kongresu stranke, ki bo prvaku Janezu Janši podelil deseti mandat za vodenje stranke. To pomeni, da bo na čelu stranku ostal najmanj 36 let, je za naš radio v komentarju spomnil novinar Luka Svetina.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
Svetovalnica
Podali smo se na vodo z vesli v rokah. Predvsem poleti je vožnja s kajakom lahko zelo sproščujoča oblika rekreacija. Za koga je primerna, kako vpliva na naše telo in zakaj nas lahko približa pristnemu doživljanju narave? Z nami sta bila direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc in trener Matej Trampuž.
Naš gost
Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.
Naš pogled
Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …
Duhovna misel
Neka deklica se je rodila v revni družini, ki je stanovala v borni koči sredi gozda. Bila je dvanajsta izmed dvaindvajsetih otrok. Vsi so bili ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Radijska kateheza
Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve večernice binkoštnega praznika in zmolili smo litanije na čast Svetemu Duhu. Na čast Jezusovemu Srcu, ki ga še posebej častimo v juniju, smo zapeli litanije. V katehezi Zdravilna beseda smo govorili o notranji rani duše: kako jo prepoznamo in kako jo zdravimo z izražanjem čustev, kakor nas uči Sveto pismo. Ob sklepu duhovnega večera smo se še z eno molitvijo obrnili k Svetemu Duhu.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.