V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.
V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.
Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora.
Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora.
Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …
Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …
Med osmo in pol deveto smo v prazničnem jutru gostili akademika dr. Jožefa Muhoviča. Z njim smo govorili o samostojnosti, enotnosti, domovini, skratka primerno prazniku. Dr. Muhovič je tudi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, zato tudi mimo kulture in umetnosti nismo mogli.
Med osmo in pol deveto smo v prazničnem jutru gostili akademika dr. Jožefa Muhoviča. Z njim smo govorili o samostojnosti, enotnosti, domovini, skratka primerno prazniku. Dr. Muhovič je tudi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, zato tudi mimo kulture in umetnosti nismo mogli.
V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.
V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.
Pred nami sta Božič ter dan samostojnosti in enotnosti – dva pomembna praznika, ki na videz med seboj nista povezana. Če pa malo pomislimo – sveta družina je zvesto služila svojemu poslanstvu in vrednotam življenja. Tako tudi naši predniki, ki so se borili za samostojno Slovenijo. Identiteta obojih je bila zgrajena na ljubezni, spoštovanju in krepitvi življenja, zato je kljub izjemnim oviram ostala neomajna. Temelj identitete pa je jezik. Je izraz človekovega srca, njegove duše, ki lahko gradi ali pa ruši.
Komentar je pripravila Erika Ašič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Pred nami sta Božič ter dan samostojnosti in enotnosti – dva pomembna praznika, ki na videz med seboj nista povezana. Če pa malo pomislimo – sveta družina je zvesto služila svojemu poslanstvu in vrednotam življenja. Tako tudi naši predniki, ki so se borili za samostojno Slovenijo. Identiteta obojih je bila zgrajena na ljubezni, spoštovanju in krepitvi življenja, zato je kljub izjemnim oviram ostala neomajna. Temelj identitete pa je jezik. Je izraz človekovega srca, njegove duše, ki lahko gradi ali pa ruši.
Komentar je pripravila Erika Ašič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.