Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2024
Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

duhovnostdružbaodnosivzgojaodnosi

Via positiva

Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

VEČ ...|18. 4. 2024
Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

Nataša Ličen

duhovnostdružbaodnosivzgojaodnosi

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 3. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 25. 3.

  • V Vatikanu srečanje predstavnikov rimske kurije in nemške škofovske konference.
  • Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana.
  • Pod okriljem Zavoda Živ!m je začela delovati molitvena skupina za posvojitev nerojenih otrok.
  • Pogovorni večer na temo Poklicanost ženske - pogovor o ženskah v družini, Cerkvi in družbi

Novice iz življenja Cerkve dne 25. 3.

  • V Vatikanu srečanje predstavnikov rimske kurije in nemške škofovske konference.
  • Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana.
  • Pod okriljem Zavoda Živ!m je začela delovati molitvena skupina za posvojitev nerojenih otrok.
  • Pogovorni večer na temo Poklicanost ženske - pogovor o ženskah v družini, Cerkvi in družbi

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 25. 3.
  • V Vatikanu srečanje predstavnikov rimske kurije in nemške škofovske konference.
  • Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana.
  • Pod okriljem Zavoda Živ!m je začela delovati molitvena skupina za posvojitev nerojenih otrok.
  • Pogovorni večer na temo Poklicanost ženske - pogovor o ženskah v družini, Cerkvi in družbi
VEČ ...|25. 3. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 25. 3.
  • V Vatikanu srečanje predstavnikov rimske kurije in nemške škofovske konference.
  • Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana.
  • Pod okriljem Zavoda Živ!m je začela delovati molitvena skupina za posvojitev nerojenih otrok.
  • Pogovorni večer na temo Poklicanost ženske - pogovor o ženskah v družini, Cerkvi in družbi

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Za življenje

VEČ ...|3. 2. 2024
Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

poslanstvoodnosivzgojaduhovnostodgovornostalkoholzasvojenost

Za življenje

Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

VEČ ...|3. 2. 2024
Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

Radio Ognjišče

poslanstvoodnosivzgojaduhovnostodgovornostalkoholzasvojenost

Svetovalnica

VEČ ...|2. 2. 2024
Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

svečnicapraznikmladisalezijanci

Svetovalnica

Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

VEČ ...|2. 2. 2024
Praznično jutro - svečnica

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki smo ga vprašali, kaj njemu pomeni biti posvečen, kako lahko vsak od nas odkriva poklicanost v svojem življenju, kako mladim pomagati razločevati, katero pot izbrati in kaj sploh praznik svečnice pomeni njemu osebno. Ker pa je bil v sredo tudi praznik ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska, nas je zanimalo, kako ga ta svetnik nagovarja in kako je on videl mlade. 

Radio OgnjiščeMarjana Debevec

svečnicapraznikmladisalezijanci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 1. 2024
Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

kmetjeNemčijaprotesti

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

VEČ ...|3. 1. 2024
Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

Robert Božič

kmetjeNemčijaprotesti

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 11. 2023
Utrip dneva dne 27. 11.

  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.

Utrip dneva dne 27. 11.

  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 11.
  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.
VEČ ...|27. 11. 2023
Utrip dneva dne 27. 11.
  • Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; v petek namerava odpotovati v Dubaj.
  • Vlada na dopisni seji potrdila predlog nujnih ukrepov za zdravstveno dejavnost, sindikati na nogah, saj cela vrsta rešitev z njimi ni usklajenih.
  • Varuh Svetina: Popolnoma nesprejemljivo je, da je dostopnost do osnovnega zdravstva odvisna od tega, kje človek živi, in da telefoni zvonijo v prazno.
  • Vlade prvič ne podpira več kot polovica vprašanih, podpora še naprej pada tudi Svobodi in premieru Golobu.
  • Dirigent Patrik Greblo o morebitnem ukinjanju glasbene produkcije na RTV: Težko si predstavljamo, da bo na državni proslavi orkester ob takih okoliščinah kazal spoštovanje parterju.
  • Kriminalistična preiskava: Goljufi z lažnim predstavljanjem na bankah prišli do več kot milijona evrov.
  • Zadnja izmenjava talcev in beguncev zahteva tudi odgovor o usodi premirja med Hamasom in Izraelom.
  • V Tednu Karitas nas nagovarja geslo Upanje za vse.
  • Vreme: Na jugu in na zahodu bo popoldne rahlo deževalo. Ponoči bo rahlo deževalo v večjem delu države.
  • Uprava za informacijsko varnost po vdoru v informacijski sistem HSE miri- situacija je pod nadzorom.
  • Univerza v Ljubljani bo častni doktorat podelila teologu iz Francije
  • Več kot 1100 birmancev mariborske nadškofije v soboto iskalo načine, kako odkriti svojo poklicanost v življenju.
  • Šport: Skakalcu Kraftu popoln izkupiček v Ruki, Peter Prevc šesti. Shiffrin pa jubilejna 90. zmaga na slalomu, tri Slovenke do točk, Slokar odlična sedma.

Radio Ognjišče

Komentar Družina

VEČ ...|6. 7. 2023
Tilen Mlakar: Oratorijska Slovenija

Izstopimo iz svoje cone udobja, iz svoje podzemne dupline, in se napotimo na pustolovščino svoje poklicanosti.

Tilen Mlakar: Oratorijska Slovenija

Izstopimo iz svoje cone udobja, iz svoje podzemne dupline, in se napotimo na pustolovščino svoje poklicanosti.

komentar

Komentar Družina

Tilen Mlakar: Oratorijska Slovenija

Izstopimo iz svoje cone udobja, iz svoje podzemne dupline, in se napotimo na pustolovščino svoje poklicanosti.

VEČ ...|6. 7. 2023
Tilen Mlakar: Oratorijska Slovenija

Izstopimo iz svoje cone udobja, iz svoje podzemne dupline, in se napotimo na pustolovščino svoje poklicanosti.

Tilen Mlakar

komentar

Kolokvij

VEČ ...|3. 2. 2023
Poklicanost

Kaj je moj namen v tem življenju? Vprašanje poklicanosti je zelo pomembno vzeti resno, da se lahko v življenju uresničimo. O tem frančiškan br. Janez Papa.

Poklicanost

Kaj je moj namen v tem življenju? Vprašanje poklicanosti je zelo pomembno vzeti resno, da se lahko v življenju uresničimo. O tem frančiškan br. Janez Papa.

mladidružbasvetovanjeduhovnostpogovor

Kolokvij

Poklicanost

Kaj je moj namen v tem življenju? Vprašanje poklicanosti je zelo pomembno vzeti resno, da se lahko v življenju uresničimo. O tem frančiškan br. Janez Papa.

VEČ ...|3. 2. 2023
Poklicanost

Kaj je moj namen v tem življenju? Vprašanje poklicanosti je zelo pomembno vzeti resno, da se lahko v življenju uresničimo. O tem frančiškan br. Janez Papa.

Marjan Bunič

mladidružbasvetovanjeduhovnostpogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2024
Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeLojze Čemažar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2024
Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Radijski roman

VEČ ...|25. 4. 2024
Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 4. 2024
455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2024
Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeokoljenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan