Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 10. 2021
Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

predsedovanje Slovenije Svetu EUAfganistanKitajskazveza NATOZDApogoj PCTproticepilcinasilni protestimedijska svobodaustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

VEČ ...|11. 10. 2021
Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

Tone Gorjup

predsedovanje Slovenije Svetu EUAfganistanKitajskazveza NATOZDApogoj PCTproticepilcinasilni protestimedijska svobodaustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 6. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

politikaslovenijaevropaprotestikoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

VEČ ...|7. 6. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

Tanja Dominko

politikaslovenijaevropaprotestikoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativni prispevki

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 4. 2021
Utrip dneva dne 28. 4.

  • Več regij v rumeni fazi, obalno-kraška zelena, bo svetovalna skupina vladi predlagala dopolnitev semaforja ukrepov?
  • Za bolj nalezljivo angleško različico koronavirusa huje zbolevajo mlajši ljudje, v Evropi tudi že indijska.
  • Evropski parlament potrdil sporazum o prihodnjih odnosih med unijo in Združenim kraljestvom, zvečer glasovanje o covidnem potnem listu.
  • Kljub omejitvam zbiranja v Ljubljani včeraj deset tisoč protestnikov.
  • Najvišje priznanje Cerkve v Sloveniji akademskemu kiparju Mirsadu Begiću.
  • Vreme: Jutri na vzhodu dokaj sončno in povečini suho, drugod spremenljivo do pretežno oblačno.
  • Slovenska policija in ameriški varnostni organi preprečili napad z orožjem.
  • Papež Frančišek o značilnostih krščanske meditacije.
  • ŠPORT: Real Madrid in Chelsea brez zmagovalca, drevi PSG in Manchester City.

Utrip dneva dne 28. 4.

  • Več regij v rumeni fazi, obalno-kraška zelena, bo svetovalna skupina vladi predlagala dopolnitev semaforja ukrepov?
  • Za bolj nalezljivo angleško različico koronavirusa huje zbolevajo mlajši ljudje, v Evropi tudi že indijska.
  • Evropski parlament potrdil sporazum o prihodnjih odnosih med unijo in Združenim kraljestvom, zvečer glasovanje o covidnem potnem listu.
  • Kljub omejitvam zbiranja v Ljubljani včeraj deset tisoč protestnikov.
  • Najvišje priznanje Cerkve v Sloveniji akademskemu kiparju Mirsadu Begiću.
  • Vreme: Jutri na vzhodu dokaj sončno in povečini suho, drugod spremenljivo do pretežno oblačno.
  • Slovenska policija in ameriški varnostni organi preprečili napad z orožjem.
  • Papež Frančišek o značilnostih krščanske meditacije.
  • ŠPORT: Real Madrid in Chelsea brez zmagovalca, drevi PSG in Manchester City.

infonovicesvetprotestivladaaktualnokoronavirus

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 28. 4.
  • Več regij v rumeni fazi, obalno-kraška zelena, bo svetovalna skupina vladi predlagala dopolnitev semaforja ukrepov?
  • Za bolj nalezljivo angleško različico koronavirusa huje zbolevajo mlajši ljudje, v Evropi tudi že indijska.
  • Evropski parlament potrdil sporazum o prihodnjih odnosih med unijo in Združenim kraljestvom, zvečer glasovanje o covidnem potnem listu.
  • Kljub omejitvam zbiranja v Ljubljani včeraj deset tisoč protestnikov.
  • Najvišje priznanje Cerkve v Sloveniji akademskemu kiparju Mirsadu Begiću.
  • Vreme: Jutri na vzhodu dokaj sončno in povečini suho, drugod spremenljivo do pretežno oblačno.
  • Slovenska policija in ameriški varnostni organi preprečili napad z orožjem.
  • Papež Frančišek o značilnostih krščanske meditacije.
  • ŠPORT: Real Madrid in Chelsea brez zmagovalca, drevi PSG in Manchester City.
VEČ ...|28. 4. 2021
Utrip dneva dne 28. 4.
  • Več regij v rumeni fazi, obalno-kraška zelena, bo svetovalna skupina vladi predlagala dopolnitev semaforja ukrepov?
  • Za bolj nalezljivo angleško različico koronavirusa huje zbolevajo mlajši ljudje, v Evropi tudi že indijska.
  • Evropski parlament potrdil sporazum o prihodnjih odnosih med unijo in Združenim kraljestvom, zvečer glasovanje o covidnem potnem listu.
  • Kljub omejitvam zbiranja v Ljubljani včeraj deset tisoč protestnikov.
  • Najvišje priznanje Cerkve v Sloveniji akademskemu kiparju Mirsadu Begiću.
  • Vreme: Jutri na vzhodu dokaj sončno in povečini suho, drugod spremenljivo do pretežno oblačno.
  • Slovenska policija in ameriški varnostni organi preprečili napad z orožjem.
  • Papež Frančišek o značilnostih krščanske meditacije.
  • ŠPORT: Real Madrid in Chelsea brez zmagovalca, drevi PSG in Manchester City.

Radio Ognjišče

infonovicesvetprotestivladaaktualnokoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

politikaprotestiJanez Janša

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politikaprotestiJanez Janša

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

infopogovorpolitikaprotesti

Informativni prispevki

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.
VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Tanja Dominko

infopogovorpolitikaprotesti

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Naš pogled

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbapolitikakoronavirusprotesti

Komentar Domovina.je

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

družbapolitikakoronavirusprotesti

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|20. 5. 2022
Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar - ravnatelj Rafaelove družbe

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|20. 5. 2022
Imunsko pogojene vnetne bolezni

Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.

Imunsko pogojene vnetne bolezni

Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.

Blaž Lesnik

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|15. 5. 2022
Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton BabnikSlovenska legijaLojze BabnikŠe en čudežZgodba Antona Babnika

Doživetja narave

VEČ ...|20. 5. 2022
Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Duhovna misel

VEČ ...|20. 5. 2022
Prekomerna teža

Globoko zadihaj, pogovori se s soncem, prisluhni bitju svojega srca in opazuj čudo svojih oči.

Prekomerna teža

Globoko zadihaj, pogovori se s soncem, prisluhni bitju svojega srca in opazuj čudo svojih oči.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Petkov večer

VEČ ...|20. 5. 2022
Predstavitev sodelujočih na festivalu Ritem srca 2022 - drugi del

Kako so vpeti v sodobno krščansko glasbo, kako živijo in kdo so pripovedujejo Urška Šutar, Nika Pirnat, Neža in Damjan Pančur ter Monika iz skupine SPES.

Predstavitev sodelujočih na festivalu Ritem srca 2022 - drugi del

Kako so vpeti v sodobno krščansko glasbo, kako živijo in kdo so pripovedujejo Urška Šutar, Nika Pirnat, Neža in Damjan Pančur ter Monika iz skupine SPES.

Marjan Bunič in Nataša Ličen

glasbapogovorduhovnostmladifestival

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|20. 5. 2022
Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2022
Knjiga Rafaela Terpina Klanec do doma 2