Spoznanje več, predsodek manj
V teh dneh mineva eno leto od volitev, ki so zmago prinesle politični novinki, prav tako smo priča prebujanju tako upokojencev kot kmetov, vlada pa jim ne prisluhne, zbirajo se podpisi za zakon o evtanaziji, kaj v današnjem času še pomenijo stolni kapitlji in tudi, kaj nam sporoča medvrstniško nasilje, to je zgolj nekaj tem, ki smo jih odprli v oddaji s klaretincem p. Brankom Cestnikom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev.
Spoznanje več, predsodek manj
V teh dneh mineva eno leto od volitev, ki so zmago prinesle politični novinki, prav tako smo priča prebujanju tako upokojencev kot kmetov, vlada pa jim ne prisluhne, zbirajo se podpisi za zakon o evtanaziji, kaj v današnjem času še pomenijo stolni kapitlji in tudi, kaj nam sporoča medvrstniško nasilje, to je zgolj nekaj tem, ki smo jih odprli v oddaji s klaretincem p. Brankom Cestnikom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev.
Komentar Časnik.si
Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.
Komentar Časnik.si
Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.
Spoznanje več, predsodek manj
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
Spoznanje več, predsodek manj
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
Spoznanje več, predsodek manj
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Spoznanje več, predsodek manj
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Informativni prispevki
Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.
Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.
Informativni prispevki
Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.
Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Časnik.si
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
Komentar Časnik.si
Informativni prispevki
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.
Informativni prispevki
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Komentar tedna
Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Doživetja narave
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
Svetovalnica
Morda je naslov Svetovalnice: »Stres!« res slišati klišejsko, a kaj, ko se tega življenjskega plevela ne moremo znebiti. Da pa se ga obvladati, zato smo v Svetovalnici gostili psihologinjo na Škofijski klasični gimnaziji Majo Turšič. Šolsko leto se izteka, za mnoge učence pa so ti dnevi ciljne strmine zelo naporni. Kako se spopasti s tem stresom, kaj lahko naredimo starši? Kaj pomeni popravni izpit in kakšen je njegov nauk?
Od slike do besede
Poslušali ste zgodovinsko predavanje. Kaj sta letnici pomenili za Slovence, sta povedala dr. Igor Grdina in dr. Andrej Rahten.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Daleč od tega, da bi mi bil popoln neznanec. Obiščeš me pogosto, morda celo prepogosto …
Sol in luč
»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.