Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 1. 2024
Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

kmetjeprotestnemčija

Minute za kmetijstvo in podeželje

Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

VEČ ...|18. 1. 2024
Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

Robert Božič

kmetjeprotestnemčija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 1. 2024
Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

kmetjeNemčijaprotesti

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

VEČ ...|3. 1. 2024
Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

Robert Božič

kmetjeNemčijaprotesti

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 12. 2023
Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

kmetjenemčijaprotest

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

VEČ ...|22. 12. 2023
Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

Robert Božič

kmetjenemčijaprotest

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Informativni prispevki

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.
VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.
VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Matjaž Merljak

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda

Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

rojakiinfonemčijaasef

Slovencem po svetu in domovini

Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.
VEČ ...|23. 6. 2019
Štipendistka ASEF Tina Rozman iz Clevelanda
Tina Rozman iz Clevelanda v ZDA študira za medicinsko sestro, preko ASEF štipendije je bila na praksi v enem od ljubljanskih domov upokojencev. V oddaji tudi o Kulturnem tednu v Velikovcu, novice iz slovenske župnije v Frankfurtu in nekaj vabil in obvestil.

Matjaž Merljak

rojakiinfonemčijaasef

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|26. 3. 2024
Kje smo kot družba zašli?

Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?

Kje smo kot družba zašli?

Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?

Marjana Debevec

komentardružbaodnosivzgoja

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Globine

VEČ ...|12. 3. 2024
Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenveramolitevsvetostvzgoja

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|27. 3. 2024
Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Meta Potočnik

Kralji uliceVeriga dobrih ljudiRdeči križ

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|29. 3. 2024
Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|29. 3. 2024
Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Radio Ognjišče

svetovanjeduhovnostpogovor

Duhovna misel

VEČ ...|29. 3. 2024
Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|29. 3. 2024
Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče