Pogovor o

VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

praznikdelopodjetništvopokojnina

Pogovor o

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.
VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Andrej Šinko

praznikdelopodjetništvopokojnina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Sveta maša

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

duhovnostpraznik

Sveta maša

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Radio Ognjišče

duhovnostpraznik

Mladoskop

VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u

K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

Novo na SKAM-u

K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

Nataša Ličen

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu

Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

Taizejsko srečanje v Madridu

Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.
VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

Nataša Ličen

mladiduhovnostpraznikiromanja

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Razstava jaslic v Veržeju

Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.

Razstava jaslic v Veržeju

Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.

infokulturaadventprazniki

Informativni prispevki

Razstava jaslic v Veržeju
Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.
VEČ ...|14. 12. 2018
Razstava jaslic v Veržeju
Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.

Nataša Ličen

infokulturaadventprazniki

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 12. 2018
Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

izobraževanjebolnikipraznikidobrodelnost

Informativni prispevki

Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.
VEČ ...|13. 12. 2018
Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

Katarina Ličen

izobraževanjebolnikipraznikidobrodelnost

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Doživetja narave

VEČ ...|18. 10. 2019
Cerkniško jezero

Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

Cerkniško jezero

Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

Blaž Lesnik

naravaCerkniško jezero

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

odnosisvetovanje

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Globine

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnostSveti DuhbiblijaSveto pismo

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2019
Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 10. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 10. 2019
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|19. 10. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Petkov večer

VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Marjan Bunič

glasbafilmmuzikal