Kristus je vstal v živo

Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.

Radijska proslava ob državnem prazniku

Ob kulturnem prazniku so nas ponavadi vabili v različne dvorane, kulturne domove in na ulice mest. Pesem, izbrana beseda, predstave in koncerti. Letos se je marsikaj omenjenega preselilo na splet, mi pa smo vas povabili na radijsko proslavo, ki je opevala slovensko besedo, domovino in ljubezen do kulture.

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

Ta veseli dan kulture

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Dan državnosti

Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Novo na SKAM-u

K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

Taizejsko srečanje v Madridu

Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

Razstava jaslic v Veržeju

Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.

Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.