Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

domovinaSlovenijapraznik

Dogodki

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina
VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 5. 2022
Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

kulturaglasbapraznik petja PiranMirko Potočnik

Kulturni utrinki

Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)
VEČ ...|25. 5. 2022
Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbapraznik petja PiranMirko Potočnik

Svetovalnica

VEČ ...|15. 4. 2022
Simbolika velikega petka

V tokratni oddaji smo z lazaristom, dr. Stankom Gerjoljem na veliki petek osmislili sporočila in premisleke tega dne. Poln je simbolike, kar kliče po razlagi ter povezavah z našim sedanjim načinom življenja in njegovim razumevanjem.
 

Simbolika velikega petka

V tokratni oddaji smo z lazaristom, dr. Stankom Gerjoljem na veliki petek osmislili sporočila in premisleke tega dne. Poln je simbolike, kar kliče po razlagi ter povezavah z našim sedanjim načinom življenja in njegovim razumevanjem.
 

svetovanjepraznikveliki petek

Svetovalnica

Simbolika velikega petka

V tokratni oddaji smo z lazaristom, dr. Stankom Gerjoljem na veliki petek osmislili sporočila in premisleke tega dne. Poln je simbolike, kar kliče po razlagi ter povezavah z našim sedanjim načinom življenja in njegovim razumevanjem.
 

VEČ ...|15. 4. 2022
Simbolika velikega petka

V tokratni oddaji smo z lazaristom, dr. Stankom Gerjoljem na veliki petek osmislili sporočila in premisleke tega dne. Poln je simbolike, kar kliče po razlagi ter povezavah z našim sedanjim načinom življenja in njegovim razumevanjem.
 

Nataša Ličen

svetovanjepraznikveliki petek

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 4. 2022
Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

kulturadediščinaizročilopraznikidružba

Zakladi naše dediščine

Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

VEČ ...|5. 4. 2022
Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilopraznikidružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Nataša Ličen

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 2. 2022
dr. Stane Granda: Milan Kučan: Vsi na jadrnice!

Komentator se kritično opredeljuje do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in poudarja, da Slovenija in slovenstvo nikoli nista bili Kučanovi intimni opciji. Paradoksno nam ob bližajočih volitvah socialno pravično državo ponujata najbogatejša Slovenca. Dr. Granda piše tudi o Centru urbane kulture v Šiški in ugotavlja, da je ta postal glavni izničevalec slovenske mentalitete, čeprav je njegov simbol urbana glasba, ki je sinteza glasbe angloameriških predmestij garnirana z okusom balkanskih mahal. Glede na Kučanovo razmišljanje se po komentatorjevem mnenju na bližajočih volitvah tako ne bomo odločali o Janši, ampak o smislu in pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.

dr. Stane Granda: Milan Kučan: Vsi na jadrnice!

Komentator se kritično opredeljuje do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in poudarja, da Slovenija in slovenstvo nikoli nista bili Kučanovi intimni opciji. Paradoksno nam ob bližajočih volitvah socialno pravično državo ponujata najbogatejša Slovenca. Dr. Granda piše tudi o Centru urbane kulture v Šiški in ugotavlja, da je ta postal glavni izničevalec slovenske mentalitete, čeprav je njegov simbol urbana glasba, ki je sinteza glasbe angloameriških predmestij garnirana z okusom balkanskih mahal. Glede na Kučanovo razmišljanje se po komentatorjevem mnenju na bližajočih volitvah tako ne bomo odločali o Janši, ampak o smislu in pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.

komentarslovenski kulturni praznikkulturaslovenstvovolitvefašizem

Komentar Časnik.si

dr. Stane Granda: Milan Kučan: Vsi na jadrnice!

Komentator se kritično opredeljuje do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in poudarja, da Slovenija in slovenstvo nikoli nista bili Kučanovi intimni opciji. Paradoksno nam ob bližajočih volitvah socialno pravično državo ponujata najbogatejša Slovenca. Dr. Granda piše tudi o Centru urbane kulture v Šiški in ugotavlja, da je ta postal glavni izničevalec slovenske mentalitete, čeprav je njegov simbol urbana glasba, ki je sinteza glasbe angloameriških predmestij garnirana z okusom balkanskih mahal. Glede na Kučanovo razmišljanje se po komentatorjevem mnenju na bližajočih volitvah tako ne bomo odločali o Janši, ampak o smislu in pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.

VEČ ...|9. 2. 2022
dr. Stane Granda: Milan Kučan: Vsi na jadrnice!

Komentator se kritično opredeljuje do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in poudarja, da Slovenija in slovenstvo nikoli nista bili Kučanovi intimni opciji. Paradoksno nam ob bližajočih volitvah socialno pravično državo ponujata najbogatejša Slovenca. Dr. Granda piše tudi o Centru urbane kulture v Šiški in ugotavlja, da je ta postal glavni izničevalec slovenske mentalitete, čeprav je njegov simbol urbana glasba, ki je sinteza glasbe angloameriških predmestij garnirana z okusom balkanskih mahal. Glede na Kučanovo razmišljanje se po komentatorjevem mnenju na bližajočih volitvah tako ne bomo odločali o Janši, ampak o smislu in pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.

Stane Granda

komentarslovenski kulturni praznikkulturaslovenstvovolitvefašizem

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 1. 2022
Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

komentarcerkveni praznikiveroukkomunistivolitveKUL

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

VEČ ...|19. 1. 2022
Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

Franci Feltrin

komentarcerkveni praznikiveroukkomunistivolitveKUL

Iz Betanije

VEČ ...|24. 12. 2021
Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

duhovnostsvetovanjedarilaprazniki

Iz Betanije

Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

VEČ ...|24. 12. 2021
Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

Mirjam Judež

duhovnostsvetovanjedarilaprazniki

Naš pogled

VEČ ...|21. 12. 2021
Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

komentarbožičpraznikidružba

Naš pogled

Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

VEČ ...|21. 12. 2021
Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

Radio Ognjišče

komentarbožičpraznikidružba

Via positiva

VEČ ...|11. 11. 2021
Uroš Štefelin, kuharski mojster, ob katerem pomislimo na sladoled iz tepk, postrvine ikre ali bohinjsko rdečo koruzo

Uroš Štefelin je eden izmed vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov, ki je z ekipo za kulinarično vrhunsko delo v Vili Podvin prejel Michelinovo zvezdico. Zdaj so se preselili na novo lokacijo, v restavracijo Linhart v Radovljico, kjer pišejo nove odlične zgodbe, ki ga ohranjajo na svetovnem gastronomskem zemljevidu. Tradicionalne jedi in sestavine na krožniku ponudi v sodobni preobleki, vendar z ohranjenimi prvinskimi okusi. Povezuje in sodeluje z lokalnimi proizvajalci, okoliškimi kmeti ter pridelovalci, ter tako povezuje skupnost, kar je ena od zanj zelo pomembnih vrednot, saj pravi, da je najbolj važno zadovoljiti domačega gosta, ki se bo rad in z radovednostjo vračal k njegovi mizi. 

Uroš Štefelin, kuharski mojster, ob katerem pomislimo na sladoled iz tepk, postrvine ikre ali bohinjsko rdečo koruzo

Uroš Štefelin je eden izmed vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov, ki je z ekipo za kulinarično vrhunsko delo v Vili Podvin prejel Michelinovo zvezdico. Zdaj so se preselili na novo lokacijo, v restavracijo Linhart v Radovljico, kjer pišejo nove odlične zgodbe, ki ga ohranjajo na svetovnem gastronomskem zemljevidu. Tradicionalne jedi in sestavine na krožniku ponudi v sodobni preobleki, vendar z ohranjenimi prvinskimi okusi. Povezuje in sodeluje z lokalnimi proizvajalci, okoliškimi kmeti ter pridelovalci, ter tako povezuje skupnost, kar je ena od zanj zelo pomembnih vrednot, saj pravi, da je najbolj važno zadovoljiti domačega gosta, ki se bo rad in z radovednostjo vračal k njegovi mizi. 

družbapogovorpraznik

Via positiva

Uroš Štefelin, kuharski mojster, ob katerem pomislimo na sladoled iz tepk, postrvine ikre ali bohinjsko rdečo koruzo

Uroš Štefelin je eden izmed vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov, ki je z ekipo za kulinarično vrhunsko delo v Vili Podvin prejel Michelinovo zvezdico. Zdaj so se preselili na novo lokacijo, v restavracijo Linhart v Radovljico, kjer pišejo nove odlične zgodbe, ki ga ohranjajo na svetovnem gastronomskem zemljevidu. Tradicionalne jedi in sestavine na krožniku ponudi v sodobni preobleki, vendar z ohranjenimi prvinskimi okusi. Povezuje in sodeluje z lokalnimi proizvajalci, okoliškimi kmeti ter pridelovalci, ter tako povezuje skupnost, kar je ena od zanj zelo pomembnih vrednot, saj pravi, da je najbolj važno zadovoljiti domačega gosta, ki se bo rad in z radovednostjo vračal k njegovi mizi. 

VEČ ...|11. 11. 2021
Uroš Štefelin, kuharski mojster, ob katerem pomislimo na sladoled iz tepk, postrvine ikre ali bohinjsko rdečo koruzo

Uroš Štefelin je eden izmed vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov, ki je z ekipo za kulinarično vrhunsko delo v Vili Podvin prejel Michelinovo zvezdico. Zdaj so se preselili na novo lokacijo, v restavracijo Linhart v Radovljico, kjer pišejo nove odlične zgodbe, ki ga ohranjajo na svetovnem gastronomskem zemljevidu. Tradicionalne jedi in sestavine na krožniku ponudi v sodobni preobleki, vendar z ohranjenimi prvinskimi okusi. Povezuje in sodeluje z lokalnimi proizvajalci, okoliškimi kmeti ter pridelovalci, ter tako povezuje skupnost, kar je ena od zanj zelo pomembnih vrednot, saj pravi, da je najbolj važno zadovoljiti domačega gosta, ki se bo rad in z radovednostjo vračal k njegovi mizi. 

Nataša Ličen

družbapogovorpraznik

Mladoskop

VEČ ...|25. 6. 2021
Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

mladidružbapogovorpraznik

Mladoskop

Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

VEČ ...|25. 6. 2021
Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorpraznik

Sveta maša

VEČ ...|23. 5. 2021
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 5.

Na Binkošti praznik smo prenašali slovesno sveto mašo iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani, ki jo je daroval župnik p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval oktet Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle pa je igrala Ana Kokotec Kresal.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 5.

Na Binkošti praznik smo prenašali slovesno sveto mašo iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani, ki jo je daroval župnik p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval oktet Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle pa je igrala Ana Kokotec Kresal.

duhovnostmasapraznik

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 5.

Na Binkošti praznik smo prenašali slovesno sveto mašo iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani, ki jo je daroval župnik p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval oktet Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle pa je igrala Ana Kokotec Kresal.

VEČ ...|23. 5. 2021
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 5.

Na Binkošti praznik smo prenašali slovesno sveto mašo iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani, ki jo je daroval župnik p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval oktet Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, na orgle pa je igrala Ana Kokotec Kresal.

Radio Ognjišče

duhovnostmasapraznik

Komentar Družina

VEČ ...|25. 3. 2021
Kristus je vstal v živo

Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.

Kristus je vstal v živo

Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.

komentarkoronavirusprazniki

Komentar Družina

Kristus je vstal v živo

Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.

VEČ ...|25. 3. 2021
Kristus je vstal v živo

Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.

Jože Plut

komentarkoronavirusprazniki

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|8. 2. 2021
Radijska proslava ob državnem prazniku

Ob kulturnem prazniku so nas ponavadi vabili v različne dvorane, kulturne domove in na ulice mest. Pesem, izbrana beseda, predstave in koncerti. Letos se je marsikaj omenjenega preselilo na splet, mi pa smo vas povabili na radijsko proslavo, ki je opevala slovensko besedo, domovino in ljubezen do kulture.

Radijska proslava ob državnem prazniku

Ob kulturnem prazniku so nas ponavadi vabili v različne dvorane, kulturne domove in na ulice mest. Pesem, izbrana beseda, predstave in koncerti. Letos se je marsikaj omenjenega preselilo na splet, mi pa smo vas povabili na radijsko proslavo, ki je opevala slovensko besedo, domovino in ljubezen do kulture.

praznikglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Radijska proslava ob državnem prazniku

Ob kulturnem prazniku so nas ponavadi vabili v različne dvorane, kulturne domove in na ulice mest. Pesem, izbrana beseda, predstave in koncerti. Letos se je marsikaj omenjenega preselilo na splet, mi pa smo vas povabili na radijsko proslavo, ki je opevala slovensko besedo, domovino in ljubezen do kulture.

VEČ ...|8. 2. 2021
Radijska proslava ob državnem prazniku

Ob kulturnem prazniku so nas ponavadi vabili v različne dvorane, kulturne domove in na ulice mest. Pesem, izbrana beseda, predstave in koncerti. Letos se je marsikaj omenjenega preselilo na splet, mi pa smo vas povabili na radijsko proslavo, ki je opevala slovensko besedo, domovino in ljubezen do kulture.

Jure Sešek

praznikglasba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 2. 2021
Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbakomentarpolitikapraznik

Komentar Domovina.je

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 2. 2021
Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Domovina

družbakomentarpolitikapraznik

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 12. 2020
Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

inovativnostdružbapodjetništvomladiprazniki

Ni meje za dobre ideje

Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

VEČ ...|24. 12. 2020
Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladiprazniki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 12. 2020
Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

kmetijstvoženskeprazniki

Kmetijska oddaja

Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

VEČ ...|6. 12. 2020
Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

Slavi KoširRobert Božič

kmetijstvoženskeprazniki

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 12. 2020
Ta veseli dan kulture

Ta veseli dan kulture

kulturapraznik

Kulturni utrinki

Ta veseli dan kulture
VEČ ...|3. 12. 2020
Ta veseli dan kulture

Jože Bartolj

kulturapraznik

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

koronavirusinfozdravstvobojana beovićvirusdecemberprazniki

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Alen Salihović

koronavirusinfozdravstvobojana beovićvirusdecemberprazniki

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|22. 6. 2020
Dan državnosti

Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

Dan državnosti

Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

domovinapraznikspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Dan državnosti
Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.
VEČ ...|22. 6. 2020
Dan državnosti
Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

Franci Trstenjak

domovinapraznikspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 12. 2019
Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

duhovnostpraznikislovenijacerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.
VEČ ...|29. 12. 2019
Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Petra Stopar

duhovnostpraznikislovenijacerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Informativni prispevki

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.
VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Alen Salihović

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Pogovor o

VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

praznikdelopodjetništvopokojnina

Pogovor o

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.
VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Andrej Šinko

praznikdelopodjetništvopokojnina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Sveta maša

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

duhovnostpraznik

Sveta maša

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Radio Ognjišče

duhovnostpraznik

Mladoskop

VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u

K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

Novo na SKAM-u

K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.

Nataša Ličen

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu

Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

Taizejsko srečanje v Madridu

Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

mladiduhovnostpraznikiromanja

Mladoskop

Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.
VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.

Nataša Ličen

mladiduhovnostpraznikiromanja

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Razstava jaslic v Veržeju

Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.

Razstava jaslic v Veržeju

Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.

infokulturaadventprazniki

Informativni prispevki

Razstava jaslic v Veržeju
Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.
VEČ ...|14. 12. 2018
Razstava jaslic v Veržeju
Ivan Kuhar je predstavil že 11. Razstavo slovenskih jaslic v Rokodelskem centru Veržej, ki na poseben način bogatijo jaslice iz krep papirja, ustvarjalke Ane Jaušovec. Razstavljajo številni jasličarji in rokodelci iz vse Slovenije ter otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo na natečaju, ki ga razpišejo vsako leto.

Nataša Ličen

infokulturaadventprazniki

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 12. 2018
Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

izobraževanjebolnikipraznikidobrodelnost

Informativni prispevki

Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.
VEČ ...|13. 12. 2018
Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

Katarina Ličen

izobraževanjebolnikipraznikidobrodelnost

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 6. 2022
P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

Jože Bartolj

politikadružbaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|25. 6. 2022
Novomašniki 2022

To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
 

Novomašniki 2022

To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 6. 2022
Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Pridiga v sto cerkvah

Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoduhovno

Sol in luč

VEČ ...|21. 6. 2022
Ponovitev oddaje: Popolna harmonija - Schumannova resonanca - srčni utrip Zemlje.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

Ponovitev oddaje: Popolna harmonija - Schumannova resonanca - srčni utrip Zemlje.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

Tadej Sadar

duhovnostkulturanaravaodnosi

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|22. 6. 2022
Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 6. 2022
Šupeter po domače - Festival Radovljica 2022

Šupeter po domače - Festival Radovljica 2022

Jože Bartolj

kulturaglasbaŠupeterFestival Radovljica

Naš pogled

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|28. 6. 2022
Spominjamo se dne 28. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Nataša Ličen

kulturanarava