Dr. Jože Možina: Ga bo mejn, ma tistu kar bo, bo pa duobru!

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Jožetom Možino pogovarjali o tem, kaj mu pomeni trta, domač vinograd in hram. Po domače, v narečju.

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

• Prifarci
• Komorni godalni orkester Cantabile
• Aleksander Mežek
• Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
• Manca Izmajlova
• Slavnostni govornik Alojz Kovšca
• Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
• Pavle Ravnohrib
• Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
• Režiser dr. Jože Možina

Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Simbolika velikega petka

V tokratni oddaji smo z lazaristom, dr. Stankom Gerjoljem na veliki petek osmislili sporočila in premisleke tega dne. Poln je simbolike, kar kliče po razlagi ter povezavah z našim sedanjim načinom življenja in njegovim razumevanjem.
 

Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji. 

dr. Stane Granda: Milan Kučan: Vsi na jadrnice!

Komentator se kritično opredeljuje do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in poudarja, da Slovenija in slovenstvo nikoli nista bili Kučanovi intimni opciji. Paradoksno nam ob bližajočih volitvah socialno pravično državo ponujata najbogatejša Slovenca. Dr. Granda piše tudi o Centru urbane kulture v Šiški in ugotavlja, da je ta postal glavni izničevalec slovenske mentalitete, čeprav je njegov simbol urbana glasba, ki je sinteza glasbe angloameriških predmestij garnirana z okusom balkanskih mahal. Glede na Kučanovo razmišljanje se po komentatorjevem mnenju na bližajočih volitvah tako ne bomo odločali o Janši, ampak o smislu in pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.

Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.