Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

Milan Zver o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete

Evropski parlament je se je odpravil na počitnice. Naslednje zasedanje jih čaka septembra. Z evropskim poslancem iz vrst Evropske ljudske stranke Milanom Zverom smo se pogovarjali o delu parlamenta, o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete.

Romana Tomc o političnem prevzemu medijev, obremenitvah slovenskega kmeta in slabo pripravljeni novi zakonodaji o dolgot

Poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila o vse večjem političnem prevzemu medijev, ki smo mu priča z nastopom vlade Roberta Goloba. Prav tako je bila kritična do obremenitev, ki so jih zaradi Nature 2000 deležni slovenski kmetje. Zelo negativno pa je ocenila nov zakon o dolgotrajni oskrbi.

Upokojenci spet preplavili Ljubljano!

V Ljubljani je potekal že četrti protest upokojencev, ki sta ga pripravila ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije in Inštitut 1. oktober. Na Trgu republike se je po besedah Pavla Ruparja zbralo 44 tisoč ljudi, ki so zahtevali višje pokojnine. Protestniki so se sprehodili mimo poslopja vlade in predsednice države Nataša Pirc Musar, slednji so zapeli podoknico in spet opozorili, na njen odnos do upokojencev. Ti že nekaj časa prosijo za sprejem, da bi ji predali svoje zahteve. Organizator protesta, pobudnik ljudske iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober Rupar je pozval k izpolnitvi zahtev, zbrane pa je nagovoril tudi Karel Senegačnik upokojenec iz Celja. Glede na zakonski predlog, ki ga je vložila iniciativa Glas upokojencev, bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za pet odstotkov. Zakon bi veljal do sprejetja nove pokojninske reforme. Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov pa se izteče 22. junija. Rupar je sicer dobil povabilo premierja Roberta Goloba ter predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič na posveta, ki bosta v maju. Spomnil je, da je predstavnike inštituta premier Golob že sprejel, in sicer ob robu interpelacije vlade, v torek pa so dobili tudi povabilo Klakočar Zupančič na posvet, ki bo v državnem zboru 16. maja. Prav tako bodo pri premierju ponovno konec maja, ko naj bi bil po Ruparjevih besedah sestanek, na katerem bodo prvič sodelovali kot enakopraven partner sogovornik vsem ostalim stanovskim upokojenskim organizacijam.

Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

Govori na drugem shod kmetov v Ljubljani

Kmetje pred poslopjem parlamenta v središču Ljubljane danes na drugem protestnem shodu v mesecu dni opozarjajo na vse večja bremena in pritiske na kmetijstvo. »Dovolj je,« je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved ter vlado pozval k izpolnitvi vseh njihovih zahtev glede odprave okoljskih in administrativnih omejitev. Na Trgu republike se je zbrala množica kmetov in njihovih podpornikov, po cesti mimo parlamentarne stavbe pa se vije strnjena kolona večinoma traktorjev. Protestniki imajo v rokah transparente, na katerih piše Dovolj je!, Ni prihodnosti brez kmetijstva ter Kmečko pamet v vlado.