Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Mag. Marija Mojca Pungerčar je kostumografinja, akademska slikarka, magistrica likovnih umetnosti in urednica. Svojo poklicno pot je začela kot modna oblikovalka, med drugim je v tekstilni industriji oblikovala ženska oblačila, z odločitvijo za nadaljnji študij se je v sklopu akademske izmenjave izpopolnjevala na Dunaju. Po nekaj letih dela kot svobodna umetnica se je odločila še za magistrski študij v Združenih državah Amerike, kjer je dve leti študirala tako imenovane nove žanre.
Mag. Marija Mojca Pungerčar je kostumografinja, akademska slikarka, magistrica likovnih umetnosti in urednica. Svojo poklicno pot je začela kot modna oblikovalka, med drugim je v tekstilni industriji oblikovala ženska oblačila, z odločitvijo za nadaljnji študij se je v sklopu akademske izmenjave izpopolnjevala na Dunaju. Po nekaj letih dela kot svobodna umetnica se je odločila še za magistrski študij v Združenih državah Amerike, kjer je dve leti študirala tako imenovane nove žanre.
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.
V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.
Tretjega dne pa se je zgodilo tole: Estera je nehala moliti, si slekla spokorna oblačila in se odela v svojo slavo. Nato je v vsem svojem sijaju klicala na pomoč Boga, varuha in rešitelja vsega, in vzela s sabo dve družabnici … Šla je skozi vsa vrata in obstala pred kraljem (Estera (grška) 5).
Tretjega dne pa se je zgodilo tole: Estera je nehala moliti, si slekla spokorna oblačila in se odela v svojo slavo. Nato je v vsem svojem sijaju klicala na pomoč Boga, varuha in rešitelja vsega, in vzela s sabo dve družabnici … Šla je skozi vsa vrata in obstala pred kraljem (Estera (grška) 5).
Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, naj zakriva brke in naj kliče: “Nečist, nečist!” Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora naj bo njegovo bivališče! (Tretja Mojzesova knjiga 13, 45-46).
Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, naj zakriva brke in naj kliče: “Nečist, nečist!” Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora naj bo njegovo bivališče! (Tretja Mojzesova knjiga 13, 45-46).
Težko si predstavljamo, kako je živeti na hladnem, imeti elektriko le tri ure na dan. Tako živijo ljudje v Kijevu. Na vzhodu Ukrajine je še veliko hujše. Sodelavci Karitas odhajajo na nevarna območja in ljudem poskušajo pomagati. Prinašajo jim hrano, topla oblačila, deke in grelnike. O tem, kako pretresljivi so prizori iz bojišč in v nedavno osvobojenem Hersonu smo se pogovarjali s sodelavko Karitas Spes Miro Milavec, ki deluje v Kijevu.
Težko si predstavljamo, kako je živeti na hladnem, imeti elektriko le tri ure na dan. Tako živijo ljudje v Kijevu. Na vzhodu Ukrajine je še veliko hujše. Sodelavci Karitas odhajajo na nevarna območja in ljudem poskušajo pomagati. Prinašajo jim hrano, topla oblačila, deke in grelnike. O tem, kako pretresljivi so prizori iz bojišč in v nedavno osvobojenem Hersonu smo se pogovarjali s sodelavko Karitas Spes Miro Milavec, ki deluje v Kijevu.
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.
Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju.