Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Informativni prispevki
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
Informativni prispevki
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
Svetovalnica
Gostili smo geografa in poveljnika Civilne zaščite Trzin mag. Miho Pavška. Spregovoril je o geografskem pogledu na poplave, svetoval kako lahko priskočimo na pomoč in opisal razmere na Trzinskem. Blaž Lesnik se je oglasil s poti na Prevalje, generalna tajnika mariborske in celjske Karitas pa sta v posnetkih pogovorov prinesla dobrodelno razsežnost teh dni.
Svetovalnica
Gostili smo geografa in poveljnika Civilne zaščite Trzin mag. Miho Pavška. Spregovoril je o geografskem pogledu na poplave, svetoval kako lahko priskočimo na pomoč in opisal razmere na Trzinskem. Blaž Lesnik se je oglasil s poti na Prevalje, generalna tajnika mariborske in celjske Karitas pa sta v posnetkih pogovorov prinesla dobrodelno razsežnost teh dni.
Življenje išče pot
Izboljšanje vremena, sonce in počasi odtekajoče se vode so pokazali pravi obraz po katastrofalnih poplavah. Tako je bilo tudi v občini in župniji Komenda, kamor je v začetku avgusta prišel kot župnijski upravitelj gospod Cristian Balint. Najbolj je poplavilo podružnično cerkev sv. Boštjana v Mostah. A sreča v nesreči je ta, da so si ljudje takoj priskočili na pomoč in se povezali.
Življenje išče pot
Izboljšanje vremena, sonce in počasi odtekajoče se vode so pokazali pravi obraz po katastrofalnih poplavah. Tako je bilo tudi v občini in župniji Komenda, kamor je v začetku avgusta prišel kot župnijski upravitelj gospod Cristian Balint. Najbolj je poplavilo podružnično cerkev sv. Boštjana v Mostah. A sreča v nesreči je ta, da so si ljudje takoj priskočili na pomoč in se povezali.
Svetovalnica
Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.
Svetovalnica
Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.
Doživetja narave
Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.
Doživetja narave
Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.
Informativni prispevki
Stanje na Koroškem, si je danes ogledal tudi predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Obiskal je Ravne, Prevalje, Mežico in Črno. Po njegovih besedah se v takšnih katastrofalnih razmerah pokaže izjemna solidarnosti ljudi. Ocenjuje, da se je Slovenska karitas na novonastale okoliščine hitro odzvala.
Nadškof Cvikl se je sestal tudi s tamkajšnjimi župniki.
Informativni prispevki
Stanje na Koroškem, si je danes ogledal tudi predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Obiskal je Ravne, Prevalje, Mežico in Črno. Po njegovih besedah se v takšnih katastrofalnih razmerah pokaže izjemna solidarnosti ljudi. Ocenjuje, da se je Slovenska karitas na novonastale okoliščine hitro odzvala.
Nadškof Cvikl se je sestal tudi s tamkajšnjimi župniki.
Naš pogled
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
Naš pogled
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Naš pogled
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Duhovna misel
Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.