O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek. 

Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

Utrip dneva dne 28. 3.

• Veliki četrtek - praznik evharistije, duhovništva in največje zapovedi ljubezni.
• Papež duhovnikom pri krizmeni maši: Gospod zlasti med posvečenimi išče tiste, ki jočejo zaradi grehov Cerkve in sveta.
• Na svetu si zato, da postaneš živa daritev, o evharistiji razmišlja letošnji osrednji radijski misijonar br. Štefan Kožuh.
• Danes na tapeti v Državnem zboru ministrica za digitalno preobrazbo, njena usoda ni vprašljiva.
• Na obisku v Sloveniji vrhovni poveljnik sil zveze Nato v Evropi.
• Vreme: Jutri bo na zahodu občasno rahlo deževalo.
• V Sveti deželi praznovanje velikonočnega tridnevja v senci vojne v Gazi.
• Minister Šarec ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo: Članstvo v Natu je naša najcenejša zavarovalna polica.
• ŠPORT: Plezalka Janja Garnbret sezono prilagaja obrambi olimpijskega zlata.

Cmoki

Poslušalec je spraševal, ali je možno pripraviti testo za cmoke s skuto in krompirjem ter moko, zanimalo ga je tudi, da lahko uporabi slive zmrznjene ali otajane. Sestra Nikolina je dejal, da je najbolje, če krompir skuhamo v oblicah, ga nato olupimo in stlačimo ter zabelimo z maslom in oljem (olivnim in maslom). Za 1 kg krompirja dodamo 1 jajce in 2-3 rumenjake. Pustim, da se ohladi. Dodamo 15 dag pretlačene skute in enako količino suhe oz. ostre moke (ali mehka moka in 2-3 žlice zdroba) ter sol. Z roko naredimo testo, a pazimo, da ga ne gnetemo, sicer testo postane vodeno. Na deski oz. pultu maslo oblikujemo v debelejši svaljek, odrežemo za en cmok in dodamo zmrznjeno slivo.  Kroglice dobro zapremo in odlagamo na pomokano desko, kuhati jih damo v vrelo slano vodo. Cmoki morajo splavati. po zapira in oblikuje cmoke na pomokano, desko daje in jih dal v vrelo slano vodo. Počasi in pokrito morajo vreti do 10 minut. Zabelimo po želji ...

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

Cmoki se razkuhajo

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, kaj narediti, da se cmoki ne razkuhajo? Sestra Nikolina ji je svetovala, naj v hladni vodi, preden bo vanju položila cmoke, razmeša malo moke. Drugi nasvet je, da narezanemu kruhu doda muškatni orešček, peteršilj, prepraženo čebulo, narezano mesnino in jajca. Potrese z moko in prelije z mlekom. Pri 30 dag kruha potrese z dvema žlicama ostre moke. Torej: suhe sestavine med seboj pomešamo in nato šele prelijemo, pomešamo, rahlo potlačimo in pustimo, da se lepo razvlaži. Še ena možnost je, da cmoke kuhamo v serveti kot štruco: vlažno servieto potresemo z drobtinami, nanesemo maso v obliki klobase, ohlapno zavijemo in ob robovih stisnemo, zavežemo ter damo kuhati v vrelo slano vodo, da čim prej zakrkne in začne kuhati ... 

Sv. Timotej in Tit

Glede na vezi, ki so spletla med vama in svetim Pavlom, glede na delo, ki sta ga …