Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

info družba dediščina izročilo

12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 9. 2025
Pogovor z novim predsednikom NSi Jernejem Vrtovcem.

Na  volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec.  Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji. 

Pogovor z novim predsednikom NSi Jernejem Vrtovcem.

Na  volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec.  Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji. 

info pogovor politika

Informativni prispevki

Pogovor z novim predsednikom NSi Jernejem Vrtovcem.

Na  volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec.  Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji. 

VEČ ...|15. 9. 2025
Pogovor z novim predsednikom NSi Jernejem Vrtovcem.

Na  volilnem kongresu NSi 13. septembra je bil za novega predsednika stranke izvoljen Jernej Vrtovec.  Postal je četrti vodja stranke v 25 letih njenega obstoja. Delegati so mu namenili 85 odstotkov glasov. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako bo ohranjal enotnost stranke, kakšna je njegova vizija in na kaj cilja v bližajoči se volilni kampanji. 

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2025
Miran Videtič: »Turbo folk« politika jemlje ljudem prihodnost

Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.

Miran Videtič: »Turbo folk« politika jemlje ljudem prihodnost

Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.

info politika komentar

Informativni prispevki

Miran Videtič: »Turbo folk« politika jemlje ljudem prihodnost

Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.

VEČ ...|12. 9. 2025
Miran Videtič: »Turbo folk« politika jemlje ljudem prihodnost

Za oddajo Mozaik dneva smo se s političnim komentatorjem Miranom Videtičem pogovarjali o aktualnih političnih temah – od interpelacije zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnomnenjskih gibanj, prihajajočih kongresov političnih strank, pa do širše ocene političnega dogajanja pred volitvami.

Radio Ognjišče

info politika komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2025
P. Branko Cestnik O Charlieju Kirku

P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.

P. Branko Cestnik O Charlieju Kirku

P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.

info pogovor politika mladi

Informativni prispevki

P. Branko Cestnik O Charlieju Kirku

P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.

VEČ ...|11. 9. 2025
P. Branko Cestnik O Charlieju Kirku

P. Branko Cestnik je komentiral uboj ameriškega konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med nastopom na univerzitetnem kampusu v Utahu.

Radio Ognjišče

info pogovor politika mladi

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 9. 2025
Samomor otroka

Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.

Samomor otroka

Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.

info družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

Samomor otroka

Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.

VEČ ...|10. 9. 2025
Samomor otroka

Obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki pusti strašne posledice za bližnje. Še posebej globoka bolečina zareže v starše, če si njihov otrok sam vzame življenje. V Ignacijevem domu v Ljubljani zato žalujoče starše, ki so otroka izgubili zaradi samomora, vabijo na trimesečni program, ki bo ob četrtkih od 18. septembra do 27. novembra od 17. do 19. ure. Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak.

Radio Ognjišče

info družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2025
O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

info

Informativni prispevki

O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

VEČ ...|9. 9. 2025
O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 9. 2025
Sestra Christine Mynsong iz Indije

Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

Sestra Christine Mynsong iz Indije

Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

info duhovnost odnosi pogovor

Informativni prispevki

Sestra Christine Mynsong iz Indije

Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

VEČ ...|5. 9. 2025
Sestra Christine Mynsong iz Indije

Kot otrok je s. Christine Mynsong opazovala sestre misijonarke Marije Pomočnice Kristjanov, kako obiskujejo družine, hodijo po vaseh, kako molijo. »To me je zelo navdihovalo. Med počitnicami sem svoj čas razdelila: dva tedna sem bila doma, dva tedna pa v samostanu, da sem s sestrami hodila po vaseh,« je povedala v pogovoru. Kot mlada se je tudi sama pridružila novemu redu sester, ki izhaja iz salezijanske karizme. Kaj sestre delajo in kje vse so navzoče, pa boste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

Radio Ognjišče

info duhovnost odnosi pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 9. 2025
Alenka Veber o skritih kotičkih Primorsko - Notranjske regije

Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.

Alenka Veber o skritih kotičkih Primorsko - Notranjske regije

Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.

info

Informativni prispevki

Alenka Veber o skritih kotičkih Primorsko - Notranjske regije

Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.

VEČ ...|5. 9. 2025
Alenka Veber o skritih kotičkih Primorsko - Notranjske regije

Radijsko kolesarjenje nas letos vodi skozi vrsto krajev in skritih kotičkov Primorsko-Notranjske regije. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 9. 2025
Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

info politika

Informativni prispevki

Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

VEČ ...|4. 9. 2025
Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

Rok Mihevc

info politika

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2025
Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|13. 9. 2025
Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2025
Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2025
Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|18. 9. 2025
Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|18. 9. 2025
Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|18. 9. 2025
Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Nataša Ličen

kulturadružbapogovor