Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

info družba dediščina izročilo

12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 10. 2025
Evangeličanski škof Leon Novak ob dnevu reformacije

V prazničnem Mozaiku dneva smo na dan reformacije gostili evangeličanskega škofa Leona Novaka, ki bo na prvo adventno nedeljo službo predal svojemu nasledniku Aleksandru Erniši. Povprašali smo ga o prispevku evangeličanske cerkve k ohranjanju slovenske kulturne in jezikovne dediščine, o tem, kaj mu pomeni biti duhovnik, pa tudi o sodelovanju z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi. 

Evangeličanski škof Leon Novak ob dnevu reformacije

V prazničnem Mozaiku dneva smo na dan reformacije gostili evangeličanskega škofa Leona Novaka, ki bo na prvo adventno nedeljo službo predal svojemu nasledniku Aleksandru Erniši. Povprašali smo ga o prispevku evangeličanske cerkve k ohranjanju slovenske kulturne in jezikovne dediščine, o tem, kaj mu pomeni biti duhovnik, pa tudi o sodelovanju z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi. 

info duhovnost odnosi pogovor zdravstvo

Informativni prispevki

Evangeličanski škof Leon Novak ob dnevu reformacije

V prazničnem Mozaiku dneva smo na dan reformacije gostili evangeličanskega škofa Leona Novaka, ki bo na prvo adventno nedeljo službo predal svojemu nasledniku Aleksandru Erniši. Povprašali smo ga o prispevku evangeličanske cerkve k ohranjanju slovenske kulturne in jezikovne dediščine, o tem, kaj mu pomeni biti duhovnik, pa tudi o sodelovanju z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi. 

VEČ ...|30. 10. 2025
Evangeličanski škof Leon Novak ob dnevu reformacije

V prazničnem Mozaiku dneva smo na dan reformacije gostili evangeličanskega škofa Leona Novaka, ki bo na prvo adventno nedeljo službo predal svojemu nasledniku Aleksandru Erniši. Povprašali smo ga o prispevku evangeličanske cerkve k ohranjanju slovenske kulturne in jezikovne dediščine, o tem, kaj mu pomeni biti duhovnik, pa tudi o sodelovanju z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi. 

Radio Ognjišče

info duhovnost odnosi pogovor zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 10. 2025
Kaj je pripeljalo do tragedije v Novem mestu in kaj bo moralo slediti?

Novo mesto in Slovenijo je pretresel in prizadel nasilni dogodek, v katerem je ugasnilo življenje. Potem ko ga je brutalno pretepel pripadnik romske skupnosti, je umrl človek, ki je v lokalnem okolju veljal za nasmejanega, pomirjujočega in povezovalnega. Pred napadalci je zaščitil sina in postal žrtev. Prvemu šoku, solzam in bolečini sledi vprašanje, v kolikšni meri je za to krivo tiščanje glave v pesek ob vse pogostejših kriminalnih dejanjih posameznikov omenjene etnične skupine na jugovzhodu države. O problematiki smo govorili z rednim profesorjem sociologije in Novomeščanom dr. Borutom Rončevićem.

Kaj je pripeljalo do tragedije v Novem mestu in kaj bo moralo slediti?

Novo mesto in Slovenijo je pretresel in prizadel nasilni dogodek, v katerem je ugasnilo življenje. Potem ko ga je brutalno pretepel pripadnik romske skupnosti, je umrl človek, ki je v lokalnem okolju veljal za nasmejanega, pomirjujočega in povezovalnega. Pred napadalci je zaščitil sina in postal žrtev. Prvemu šoku, solzam in bolečini sledi vprašanje, v kolikšni meri je za to krivo tiščanje glave v pesek ob vse pogostejših kriminalnih dejanjih posameznikov omenjene etnične skupine na jugovzhodu države. O problematiki smo govorili z rednim profesorjem sociologije in Novomeščanom dr. Borutom Rončevićem.

info pogovor družba politika

Informativni prispevki

Kaj je pripeljalo do tragedije v Novem mestu in kaj bo moralo slediti?

Novo mesto in Slovenijo je pretresel in prizadel nasilni dogodek, v katerem je ugasnilo življenje. Potem ko ga je brutalno pretepel pripadnik romske skupnosti, je umrl človek, ki je v lokalnem okolju veljal za nasmejanega, pomirjujočega in povezovalnega. Pred napadalci je zaščitil sina in postal žrtev. Prvemu šoku, solzam in bolečini sledi vprašanje, v kolikšni meri je za to krivo tiščanje glave v pesek ob vse pogostejših kriminalnih dejanjih posameznikov omenjene etnične skupine na jugovzhodu države. O problematiki smo govorili z rednim profesorjem sociologije in Novomeščanom dr. Borutom Rončevićem.

VEČ ...|28. 10. 2025
Kaj je pripeljalo do tragedije v Novem mestu in kaj bo moralo slediti?

Novo mesto in Slovenijo je pretresel in prizadel nasilni dogodek, v katerem je ugasnilo življenje. Potem ko ga je brutalno pretepel pripadnik romske skupnosti, je umrl človek, ki je v lokalnem okolju veljal za nasmejanega, pomirjujočega in povezovalnega. Pred napadalci je zaščitil sina in postal žrtev. Prvemu šoku, solzam in bolečini sledi vprašanje, v kolikšni meri je za to krivo tiščanje glave v pesek ob vse pogostejših kriminalnih dejanjih posameznikov omenjene etnične skupine na jugovzhodu države. O problematiki smo govorili z rednim profesorjem sociologije in Novomeščanom dr. Borutom Rončevićem.

Helena Križnik

info pogovor družba politika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 10. 2025
Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

info

Informativni prispevki

Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

VEČ ...|27. 10. 2025
Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2025
Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

info

Informativni prispevki

Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

VEČ ...|24. 10. 2025
Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2025
Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

info družba izobraževanje odnosi pogovor politika svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

VEČ ...|24. 10. 2025
Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

Radio Ognjišče

info družba izobraževanje odnosi pogovor politika svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

info družba politika pogovor

Informativni prispevki

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

VEČ ...|17. 10. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

Andrej Šinko

info družba politika pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2025
Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

info politika Ukrajina

Informativni prispevki

Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

VEČ ...|13. 10. 2025
Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

Radio Ognjišče

info politika Ukrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2025
Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

info

Informativni prispevki

Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

VEČ ...|13. 10. 2025
Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

Tanja Dominko

info

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Naš gost

VEČ ...|25. 10. 2025
Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Maja Morela

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Robert Božič

kmetijstvokumariceparacetamolIMKBTV

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Spominjamo se

VEČ ...|1. 11. 2025
Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Cestitke

VEČ ...|1. 11. 2025
Čestitke 01. november 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 01. november 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|1. 11. 2025
Ljubljana, Bohinj, Lendava, Maribor, Kočevje, Ilirska Bistrica

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

Ljubljana, Bohinj, Lendava, Maribor, Kočevje, Ilirska Bistrica

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

Andrej Šinko

politikadružbainfo