Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Videtič: Referendum je hud udarec koaliciji, kultura govora razgalja radikalizacijo

Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.

Videtič: Referendum je hud udarec koaliciji, kultura govora razgalja radikalizacijo

Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.

infopolitikavidetič

Informativni prispevki

Videtič: Referendum je hud udarec koaliciji, kultura govora razgalja radikalizacijo

Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.

VEČ ...|25. 11. 2025
Videtič: Referendum je hud udarec koaliciji, kultura govora razgalja radikalizacijo

Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.

Radio Ognjišče

infopolitikavidetič

Informativni prispevki

VEČ ... |
Škof Saje po referendumu

Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.

Škof Saje po referendumu

Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.

infoduhovnostdružbapogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Škof Saje po referendumu

Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.

VEČ ...|24. 11. 2025
Škof Saje po referendumu

Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.

Radio Ognjišče

infoduhovnostdružbapogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Mufti Nevzet Porić po referendumu

Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.

Mufti Nevzet Porić po referendumu

Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.

infodružbaduhovnostpogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Mufti Nevzet Porić po referendumu

Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.

VEČ ...|24. 11. 2025
Mufti Nevzet Porić po referendumu

Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostpogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tudi Hrvati molijo za uspeh našega referenduma

Pred nami je referendum, na katerem bomo v Sloveniji izbirali med kulturo smrti in kulturo življenja. V teh dneh zato poteka veliko molitev, pa tudi posta in darovanega trpljenja. Zato smo preko whatsapp povezave poklicali Nika Rončeviča, ki je koordinator vseh karizmatičnih gibanj na Hrvaškem – Charis pa tudi koordinator mreže molivcev za Hrvaško, ustanovitelj več molitvenih skupnosti, po izobrazbi pa psihoterapevt.

Tudi Hrvati molijo za uspeh našega referenduma

Pred nami je referendum, na katerem bomo v Sloveniji izbirali med kulturo smrti in kulturo življenja. V teh dneh zato poteka veliko molitev, pa tudi posta in darovanega trpljenja. Zato smo preko whatsapp povezave poklicali Nika Rončeviča, ki je koordinator vseh karizmatičnih gibanj na Hrvaškem – Charis pa tudi koordinator mreže molivcev za Hrvaško, ustanovitelj več molitvenih skupnosti, po izobrazbi pa psihoterapevt.

infodružbaduhovnostpogovorpolitika

Informativni prispevki

Tudi Hrvati molijo za uspeh našega referenduma

Pred nami je referendum, na katerem bomo v Sloveniji izbirali med kulturo smrti in kulturo življenja. V teh dneh zato poteka veliko molitev, pa tudi posta in darovanega trpljenja. Zato smo preko whatsapp povezave poklicali Nika Rončeviča, ki je koordinator vseh karizmatičnih gibanj na Hrvaškem – Charis pa tudi koordinator mreže molivcev za Hrvaško, ustanovitelj več molitvenih skupnosti, po izobrazbi pa psihoterapevt.

VEČ ...|20. 11. 2025
Tudi Hrvati molijo za uspeh našega referenduma

Pred nami je referendum, na katerem bomo v Sloveniji izbirali med kulturo smrti in kulturo življenja. V teh dneh zato poteka veliko molitev, pa tudi posta in darovanega trpljenja. Zato smo preko whatsapp povezave poklicali Nika Rončeviča, ki je koordinator vseh karizmatičnih gibanj na Hrvaškem – Charis pa tudi koordinator mreže molivcev za Hrvaško, ustanovitelj več molitvenih skupnosti, po izobrazbi pa psihoterapevt.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

VEČ ...|12. 11. 2025
Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

Radio Ognjišče

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

VEČ ...|12. 11. 2025
Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

Andrej Šinko

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ... |
Informativni prispevki

Informativni prispevki

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki
VEČ ...|12. 11. 2025
Informativni prispevki

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

VEČ ...|12. 11. 2025
Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

Radio Ognjišče

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ... |
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Jesenski festival v Clevelandu

V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.

Jesenski festival v Clevelandu

V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ... |
In Memoriam Matej Metlikovič

Po hudi bolezni je umrl akademski slikar Matej Metlikovič, ki je močno zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo. Velik del njegovega likovnega opusa je sakralne narave. Poleg slikanja na platno in papir je načrtoval in poslikaval barvna okna oz. vitraje ter oblikoval vezena liturgična oblačila in antependije. S svojimi deli je opremil več sakralnih in zasebnih prostorov v Sloveniji, Nemčiji, Švici in na Hrvaškem.

In Memoriam Matej Metlikovič

Po hudi bolezni je umrl akademski slikar Matej Metlikovič, ki je močno zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo. Velik del njegovega likovnega opusa je sakralne narave. Poleg slikanja na platno in papir je načrtoval in poslikaval barvna okna oz. vitraje ter oblikoval vezena liturgična oblačila in antependije. S svojimi deli je opremil več sakralnih in zasebnih prostorov v Sloveniji, Nemčiji, Švici in na Hrvaškem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMatej Metlikovič