Slovenski maturantje iz Argentine na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Bučkina juha, žličniki za juho, hladna juha, shranjevanje pese do kuhanja, testo za pico, krompir za njoke, kuhanje fižola, orehovi štruklji, lignji ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

Slovenščino se je učilo več kot 280 otrok

Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. 

V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

Tomaž Domicelj, Little Tony, Charles Aznavour, Ray Charles

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja ...   

0:01:49_Tomaž Domicelj - Danes Bo Srečen Dan  
0:05:31_Little Tony - 24 Mila Baci  
0:08:54_CHUCH BERRY - ROLL OVER BEETHOVEN  
0:11:57_LIDIJA KODRIČ - NEIZPETA MELODIJA  
0:16:20_GRUPA DALMATINACA PETRA TRALIĆA - ČIRIBIRI BELA MARE MOJA  
0:19:36_Bill Haley & His Comets - See You Later, Alligator 
0:21:23_ALEKSANDER MEŽEK - DNEVI KAKOR JE TA  
0:25:46_KYU SAKAMOTO - SUKIYAKI  
0:29:03_Marjana Deržaj - Suki-Yaki  
0:38:45_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni  
0:42:37_CATERINA VALENTE - EIN SCHIFF WIRD KOMMEN  
0:45:43_AZNAVOUR - PLUS BLEU QUE LE BLEU DE TES YEUX  
0:49:10_Ray Charles - Georgia on my mind  
0:55:46_DANA - ALL KINDS OF EVERYTHING  
0:58:47_MIKIS THEODORAKIS - ZORBAS  
1:04:59_IRENE CARA - FLASHDANCE-WHAT A FEELING  
1:08:45_Elvis Presley - Hound Dog  
1:13:47_AL BANO & ROMINA POWER - Felicita  
1:16:58_Adriano Celentano - Sei rimasta sola 
1:19:30_ANA GABRIEL - TU LO DECIDISTE  
1:24:02_Dubrovacki trubaduri - Adio Mare  
1:27:53_Ditka Haberl - Zaljubljena  

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.