Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.
Slovencem po svetu in domovini
Mohorjeva družba iz Celovca je sklenila projekt Lingua. Ob tem so predstavili ključne dosežke ter publikacijo s prispevki konferenc »gemeinsam/skupno« iz let 2023, 2024 in 2025. Knjiga predstavlja pomemben prispevek k spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter krepitvi čezmejnega sodelovanja. Projekt LINGUA je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija - Avstrija 2021-2027 in s strani dežele Koroške. Pred zaključkom projekta so v Mohorjevi hiši v Celovcu pripravili zanimivo in vsebinsko bogato omizje posvečeno dvojezični predšolski vzgoji. Na dogodku so sodelovali strokovnjaki s področja dvojezične predšolske vzgoje z obeh strani meje. S svojo navzočnostjo so dogodek počastili tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac ter deželni svetnik mag. Peter Reichmann. Mohorjeva družba je bila ustanovljena 27. julija 1851 v Celovcu, torej bo konec tega meseca minilo 175 let od ustanovitve. Čeprav danes v treh državah delujejo tri Mohorjeve družbe, jih povezuje skupno poslanstvo: ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete ter krepitev povezanosti enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Slovencem po svetu in domovini
Mohorjeva družba iz Celovca je sklenila projekt Lingua. Ob tem so predstavili ključne dosežke ter publikacijo s prispevki konferenc »gemeinsam/skupno« iz let 2023, 2024 in 2025. Knjiga predstavlja pomemben prispevek k spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter krepitvi čezmejnega sodelovanja. Projekt LINGUA je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija - Avstrija 2021-2027 in s strani dežele Koroške. Pred zaključkom projekta so v Mohorjevi hiši v Celovcu pripravili zanimivo in vsebinsko bogato omizje posvečeno dvojezični predšolski vzgoji. Na dogodku so sodelovali strokovnjaki s področja dvojezične predšolske vzgoje z obeh strani meje. S svojo navzočnostjo so dogodek počastili tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac ter deželni svetnik mag. Peter Reichmann. Mohorjeva družba je bila ustanovljena 27. julija 1851 v Celovcu, torej bo konec tega meseca minilo 175 let od ustanovitve. Čeprav danes v treh državah delujejo tri Mohorjeve družbe, jih povezuje skupno poslanstvo: ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete ter krepitev povezanosti enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Slovencem po svetu in domovini
Rafaelova družba, Katoliško središče Slovencev po svetu, tudi letos pripravlja Višarske dneve za mlade. Udeleženci imajo možnost spoznati kraje v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Višarski dnevi mladih bodo letos potekali med 30. julijem in 2. avgustom. Druženje bodo začeli v Trstu in spoznavali slovensko prisotnost v tem živahnem obmorskem mestu. Naslednji dan se bodo odpravili proti Devinu, sobota pa bo namenjena odkrivanju Beneške Slovenije. Zaključek programa bo na letošnjem že 38. Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah
Slovencem po svetu in domovini
Rafaelova družba, Katoliško središče Slovencev po svetu, tudi letos pripravlja Višarske dneve za mlade. Udeleženci imajo možnost spoznati kraje v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Višarski dnevi mladih bodo letos potekali med 30. julijem in 2. avgustom. Druženje bodo začeli v Trstu in spoznavali slovensko prisotnost v tem živahnem obmorskem mestu. Naslednji dan se bodo odpravili proti Devinu, sobota pa bo namenjena odkrivanju Beneške Slovenije. Zaključek programa bo na letošnjem že 38. Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah
Slovencem po svetu in domovini
V Benečiji in v Vidmu so se že pretekli mesec zaključili tečaji slovenskega jezika, ki so potekali na šolah in v popoldanskem času ter jih je organiziralo Združenje Evgen Blankin. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so bili pri združenju še posebej zadovoljni z izvedbo tečajev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Prvič so izvedli tečaj na nižji srednji šoli Bearzi v Vidmu in prvo leto je uspešno potekal tudi tečaj v vrtcu in na osnovni šoli v Tavorjani. Še posebej jih veseli dejstvo, da se je hkrati povečalo število ur namenjenih slovenskemu jeziku na nekaterih šolah. Tečaje so izvedli ob finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežele Furlanije Julijske krajine. Združenje je tako v šolskem letu 2025/26 poskrbelo, da je več kot 280 otrok imelo priložnost spoznati slovenski jezik, ki se govori in živi na obmejnem prostoru skupaj s furlanščino in italijanščino kot jezik slovenske manjšine v Italiji, jezik sosednje države Slovenije in je nenazadnje tudi uradni jezik Evropske unije.
Slovencem po svetu in domovini
V Benečiji in v Vidmu so se že pretekli mesec zaključili tečaji slovenskega jezika, ki so potekali na šolah in v popoldanskem času ter jih je organiziralo Združenje Evgen Blankin. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so bili pri združenju še posebej zadovoljni z izvedbo tečajev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Prvič so izvedli tečaj na nižji srednji šoli Bearzi v Vidmu in prvo leto je uspešno potekal tudi tečaj v vrtcu in na osnovni šoli v Tavorjani. Še posebej jih veseli dejstvo, da se je hkrati povečalo število ur namenjenih slovenskemu jeziku na nekaterih šolah. Tečaje so izvedli ob finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežele Furlanije Julijske krajine. Združenje je tako v šolskem letu 2025/26 poskrbelo, da je več kot 280 otrok imelo priložnost spoznati slovenski jezik, ki se govori in živi na obmejnem prostoru skupaj s furlanščino in italijanščino kot jezik slovenske manjšine v Italiji, jezik sosednje države Slovenije in je nenazadnje tudi uradni jezik Evropske unije.
Slovencem po svetu in domovini
Avstrijski parlament bo po napovedih jutri odločal o noveli Zakona o narodnih skupnostih. Obstoječa ureditev je bila sprejeta 50-imi leti in je bila od vsega začetka tarča kritik. Dele določil je ustavno sodišče v teku desetletij razveljavilo zaradi neskladnosti z ustavo. Položaj in potrebe narodnih skupnosti so se v pol stoletja spremenili, česar obstoječi zakon ne upošteva. Predstavniki narodnih skupnosti že leta dolgo zahtevajo celovito posodobitev zakona. Po večletnih pogajanjih in romanjih na Dunaj pa je rezultat dokaj skromen. Zakonodajni paket med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na Koroškem. Po novem bosta vzpostavljena tako imenovana kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Kljub temu pa vsi koroški Slovenci in Slovenke ne bodo imeli pravice oziroma možnosti do sodnih obravnav v slovenščini, saj Celovec, zgornji Rož in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. V novem zakonu manjkajo tudi potrebne reforme na področjih šolstva, medijev in političnega zastopstva.
Slovencem po svetu in domovini
Avstrijski parlament bo po napovedih jutri odločal o noveli Zakona o narodnih skupnostih. Obstoječa ureditev je bila sprejeta 50-imi leti in je bila od vsega začetka tarča kritik. Dele določil je ustavno sodišče v teku desetletij razveljavilo zaradi neskladnosti z ustavo. Položaj in potrebe narodnih skupnosti so se v pol stoletja spremenili, česar obstoječi zakon ne upošteva. Predstavniki narodnih skupnosti že leta dolgo zahtevajo celovito posodobitev zakona. Po večletnih pogajanjih in romanjih na Dunaj pa je rezultat dokaj skromen. Zakonodajni paket med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na Koroškem. Po novem bosta vzpostavljena tako imenovana kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Kljub temu pa vsi koroški Slovenci in Slovenke ne bodo imeli pravice oziroma možnosti do sodnih obravnav v slovenščini, saj Celovec, zgornji Rož in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. V novem zakonu manjkajo tudi potrebne reforme na področjih šolstva, medijev in političnega zastopstva.
Slovencem po svetu in domovini
Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.
Slovencem po svetu in domovini
Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.
Slovencem po svetu in domovini
Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.
Slovencem po svetu in domovini
Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.
Slovencem po svetu in domovini
V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Naš gost
Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana.
Svetovalnica
Spregovorili smo o vnašanju hranil v povezavi z našim zdravjem. Nova raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da podatek o vsebnosti natrija oziroma soli na embalaži večinoma sploh ni naveden. Ugotovili so tudi, da lahko s šumečo tableto in priporočenim dnevnem odmerkom zaužijemo več kot tretjino količine, nad katero se povečujejo tveganja za srčno-žilne bolezni. Več o tem, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri prehranskih dopolnil, je povedala raziskovalka dr. Maša Hribar.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. julij 2026 ob 05-ih
Pogovor o
V tokratnji oddaji smo se dotaknili pomembne obletnice - 250 let ustanovitve ZDA, ki so jo obeležili 4. julija. Praznovanje prihaja v času tektonskih geopolitičnih premikov, ko Belo hišo vodi nepredvidljivi Donald Trump, svet pa se sooča s prav tako nepredvidljivimi krizami. Kje so ZDA danes, kako odmevajo zadnje ameriške vojaške operacije v mednarodnem okolju in kakšno je stanje ameriške demokracije po 250-ih letih ter pred jesenskimi kongresnimi volitvami? Vse to so vprašanja, na katera so nam pomagali odgovoriti gostje:
Globine
Nadaljujemo potovanje skozi Staro zavezo. Tokrat se bomo s škofom dr. Jurijem Bizjakom poglobili v vsebino in sporočilo četrte Mojzesove knjige, ki jo poznamo pod imenoma »Numeri« oziroma »V puščavi«. Zakaj je Bog naročil preštevanje ljudstva, kaj nam pove številka 600.000 moških, ki so odšli s Sinaja, a nihče od njih (razen dveh) ni vstopil v obljubljeno deželo? Tudi o veličastnem liku voditelja Mojzesa, oglednikih, bronasti kači in Aaronovem blagoslovu bo tekla beseda. Prisluhnite ob 20h in si oglejte oddajo tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče!
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Radijska kateheza
Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.