Is podcast Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija Is podcast
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

s. Meta Potočnik

greh korupcije prijave javna naročila

5. 2. 2025
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

s. Meta Potočnik

VEČ ...|5. 2. 2025
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

s. Meta Potočnik

greh korupcijeprijavejavna naročila

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 2. 2025
Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

DSO Kamnik dobro delo dobro dene možnost zaposlitve

Življenje išče pot

Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

VEČ ...|3. 2. 2025
Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

s. Meta Potočnik

DSO Kamnik dobro delo dobro dene možnost zaposlitve

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 1. 2025
Papež Frančišek  v liturgično službo bralca sprejel pet Slovenk in Slovencev

Minuli konec tedna je bilo v liturgične bralce v Vatikanu sprejetih pet Slovenk in Slovencev. Štiri od njih in enega od duhovnikov smo povabili pred mikrofon. Spregovorili so o tem, kaj jim pomeni branje svetega pisma in tudi, kaj pričakujejo od svetega leta. Kdo so bralci in kaj jim pomeni božja beseda? 

Papež Frančišek  v liturgično službo bralca sprejel pet Slovenk in Slovencev

Minuli konec tedna je bilo v liturgične bralce v Vatikanu sprejetih pet Slovenk in Slovencev. Štiri od njih in enega od duhovnikov smo povabili pred mikrofon. Spregovorili so o tem, kaj jim pomeni branje svetega pisma in tudi, kaj pričakujejo od svetega leta. Kdo so bralci in kaj jim pomeni božja beseda? 

bralci božje besede sveto leto Rim

Življenje išče pot

Papež Frančišek  v liturgično službo bralca sprejel pet Slovenk in Slovencev

Minuli konec tedna je bilo v liturgične bralce v Vatikanu sprejetih pet Slovenk in Slovencev. Štiri od njih in enega od duhovnikov smo povabili pred mikrofon. Spregovorili so o tem, kaj jim pomeni branje svetega pisma in tudi, kaj pričakujejo od svetega leta. Kdo so bralci in kaj jim pomeni božja beseda? 

VEČ ...|31. 1. 2025
Papež Frančišek  v liturgično službo bralca sprejel pet Slovenk in Slovencev

Minuli konec tedna je bilo v liturgične bralce v Vatikanu sprejetih pet Slovenk in Slovencev. Štiri od njih in enega od duhovnikov smo povabili pred mikrofon. Spregovorili so o tem, kaj jim pomeni branje svetega pisma in tudi, kaj pričakujejo od svetega leta. Kdo so bralci in kaj jim pomeni božja beseda? 

s. Meta Potočnik

bralci božje besede sveto leto Rim

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 1. 2025
Duhovni zaklad Katoliške cerkve: odpustki in spoved danes

 Veliko smo že slišali o odpustkih , in ta beseda in praksa je žal obremenjena z zlorabami v preteklosti Katoliške cerkve. Kljub temu pa njihova vrednost ostaja, saj so v središču svetega leta. Z njimi je seveda povezan zakrament sprave ali spovedi, ki so ga v preteklosti obhajali precej drugače kakor danes. Narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

Duhovni zaklad Katoliške cerkve: odpustki in spoved danes

 Veliko smo že slišali o odpustkih , in ta beseda in praksa je žal obremenjena z zlorabami v preteklosti Katoliške cerkve. Kljub temu pa njihova vrednost ostaja, saj so v središču svetega leta. Z njimi je seveda povezan zakrament sprave ali spovedi, ki so ga v preteklosti obhajali precej drugače kakor danes. Narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

odpustki spoved pokora

Življenje išče pot

Duhovni zaklad Katoliške cerkve: odpustki in spoved danes

 Veliko smo že slišali o odpustkih , in ta beseda in praksa je žal obremenjena z zlorabami v preteklosti Katoliške cerkve. Kljub temu pa njihova vrednost ostaja, saj so v središču svetega leta. Z njimi je seveda povezan zakrament sprave ali spovedi, ki so ga v preteklosti obhajali precej drugače kakor danes. Narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

VEČ ...|29. 1. 2025
Duhovni zaklad Katoliške cerkve: odpustki in spoved danes

 Veliko smo že slišali o odpustkih , in ta beseda in praksa je žal obremenjena z zlorabami v preteklosti Katoliške cerkve. Kljub temu pa njihova vrednost ostaja, saj so v središču svetega leta. Z njimi je seveda povezan zakrament sprave ali spovedi, ki so ga v preteklosti obhajali precej drugače kakor danes. Narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

s. Meta Potočnik

odpustki spoved pokora

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 1. 2025
Sveto leto

Sveto leto s svojimi zunanjimi dogodki se je že kar dobro zavrtelo in izvedeli smo, kakšni so prvi odmevi med ljudmi in kaj vse nas še čaka. Pojasnila je tudi poglavje papeževe Bule o svetem letu, kjer govori o temeljnem namenu tega in to je izkustvo usmiljenja. O tem nam je spregovorila  narodna delegatka za sveto leto  s. Božena Kutnar. 

Sveto leto

Sveto leto s svojimi zunanjimi dogodki se je že kar dobro zavrtelo in izvedeli smo, kakšni so prvi odmevi med ljudmi in kaj vse nas še čaka. Pojasnila je tudi poglavje papeževe Bule o svetem letu, kjer govori o temeljnem namenu tega in to je izkustvo usmiljenja. O tem nam je spregovorila  narodna delegatka za sveto leto  s. Božena Kutnar. 

jubilej 2025 usmiljenje odpuščanje

Življenje išče pot

Sveto leto

Sveto leto s svojimi zunanjimi dogodki se je že kar dobro zavrtelo in izvedeli smo, kakšni so prvi odmevi med ljudmi in kaj vse nas še čaka. Pojasnila je tudi poglavje papeževe Bule o svetem letu, kjer govori o temeljnem namenu tega in to je izkustvo usmiljenja. O tem nam je spregovorila  narodna delegatka za sveto leto  s. Božena Kutnar. 

VEČ ...|27. 1. 2025
Sveto leto

Sveto leto s svojimi zunanjimi dogodki se je že kar dobro zavrtelo in izvedeli smo, kakšni so prvi odmevi med ljudmi in kaj vse nas še čaka. Pojasnila je tudi poglavje papeževe Bule o svetem letu, kjer govori o temeljnem namenu tega in to je izkustvo usmiljenja. O tem nam je spregovorila  narodna delegatka za sveto leto  s. Božena Kutnar. 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025 usmiljenje odpuščanje

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 1. 2025
Dan odprtih vrat v Zavodu sv. Stanislava

V času odločanja za poklic mladi potrebujejo informacije in izkušnje. V Zavodu sv. Stanislava zato zanje med drugim pripravljajo Dan odprtih vrat in med letom program Dijak za en dan. Naša gostja je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna, ki poudarja pomen vzgoje, v kateri imajo starši pred očmi samostojno, odgovorno in s tem zadovoljno odraslo osebo. 

Dan odprtih vrat v Zavodu sv. Stanislava

V času odločanja za poklic mladi potrebujejo informacije in izkušnje. V Zavodu sv. Stanislava zato zanje med drugim pripravljajo Dan odprtih vrat in med letom program Dijak za en dan. Naša gostja je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna, ki poudarja pomen vzgoje, v kateri imajo starši pred očmi samostojno, odgovorno in s tem zadovoljno odraslo osebo. 

dan odprtih vrat vzgoja za samostojnost vrtec Dobrega pastirja

Življenje išče pot

Dan odprtih vrat v Zavodu sv. Stanislava

V času odločanja za poklic mladi potrebujejo informacije in izkušnje. V Zavodu sv. Stanislava zato zanje med drugim pripravljajo Dan odprtih vrat in med letom program Dijak za en dan. Naša gostja je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna, ki poudarja pomen vzgoje, v kateri imajo starši pred očmi samostojno, odgovorno in s tem zadovoljno odraslo osebo. 

VEČ ...|24. 1. 2025
Dan odprtih vrat v Zavodu sv. Stanislava

V času odločanja za poklic mladi potrebujejo informacije in izkušnje. V Zavodu sv. Stanislava zato zanje med drugim pripravljajo Dan odprtih vrat in med letom program Dijak za en dan. Naša gostja je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna, ki poudarja pomen vzgoje, v kateri imajo starši pred očmi samostojno, odgovorno in s tem zadovoljno odraslo osebo. 

s. Meta Potočnik

dan odprtih vrat vzgoja za samostojnost vrtec Dobrega pastirja

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 1. 2025
Karierna svetovalka Nataša Hanuna o svojem delu z mladimi, ki iščejo pravi poklic

Za nami je sejem Informativa, pred nami so Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi in vse to pomaga mladim, da se lažje odločijo za nadaljnje šolanje in poklic. Kdaj je pravi čas za obisk informativnega dneva in kako naj starši otroke spodbujajo v večjo samostojnost, nam je povedala karierna svetovalka Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava. 

Karierna svetovalka Nataša Hanuna o svojem delu z mladimi, ki iščejo pravi poklic

Za nami je sejem Informativa, pred nami so Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi in vse to pomaga mladim, da se lažje odločijo za nadaljnje šolanje in poklic. Kdaj je pravi čas za obisk informativnega dneva in kako naj starši otroke spodbujajo v večjo samostojnost, nam je povedala karierna svetovalka Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava. 

karieerno svetovanje. informativni dnevi zaščitniški starši

Življenje išče pot

Karierna svetovalka Nataša Hanuna o svojem delu z mladimi, ki iščejo pravi poklic

Za nami je sejem Informativa, pred nami so Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi in vse to pomaga mladim, da se lažje odločijo za nadaljnje šolanje in poklic. Kdaj je pravi čas za obisk informativnega dneva in kako naj starši otroke spodbujajo v večjo samostojnost, nam je povedala karierna svetovalka Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava. 

VEČ ...|22. 1. 2025
Karierna svetovalka Nataša Hanuna o svojem delu z mladimi, ki iščejo pravi poklic

Za nami je sejem Informativa, pred nami so Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi in vse to pomaga mladim, da se lažje odločijo za nadaljnje šolanje in poklic. Kdaj je pravi čas za obisk informativnega dneva in kako naj starši otroke spodbujajo v večjo samostojnost, nam je povedala karierna svetovalka Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava. 

s. Meta Potočnik

karieerno svetovanje. informativni dnevi zaščitniški starši

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 1. 2025
Teden Radi pišemo z roko postavlja izziv: Napišite pismo ali razglednico

Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka.  Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar. 

Teden Radi pišemo z roko postavlja izziv: Napišite pismo ali razglednico

Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka.  Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar. 

Radi pišemo z roko finomotorika spomin

Življenje išče pot

Teden Radi pišemo z roko postavlja izziv: Napišite pismo ali razglednico

Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka.  Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar. 

VEČ ...|20. 1. 2025
Teden Radi pišemo z roko postavlja izziv: Napišite pismo ali razglednico

Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka.  Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar. 

s. Meta Potočnik

Radi pišemo z roko finomotorika spomin

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2025
Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Tadej Sadar

izobraževanjekulturaodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|5. 2. 2025
Molitev

Menih je šel po poljski poti. Bilo je še zgodaj zjutraj in odpravil se je na obisk k dobrim ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev

Menih je šel po poljski poti. Bilo je še zgodaj zjutraj in odpravil se je na obisk k dobrim ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|29. 1. 2025
O poslanstvu katoliških medijev in zakonu o medijih

Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš. 

O poslanstvu katoliških medijev in zakonu o medijih

Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|1. 2. 2025
Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosinajstnikipubertetadan posvečenega življenjaposlanstvo

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2025
Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBernarda StenovecMarijan Tršar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 2. 2025
Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|5. 2. 2025
Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Matjaž Merljak

kuhajmo