Srečanja

VEČ ...|18. 6. 2024
Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

teorija spolakatoliški učiteljispolspolnost

Srečanja

Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|18. 6. 2024
Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

teorija spolakatoliški učiteljispolspolnost

Naš gost

VEČ ...|2. 10. 2021
Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

učenjeučiteljiznanješolaspominživljenje

Naš gost

Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|2. 10. 2021
Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Damijana Medved

učenjeučiteljiznanješolaspominživljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2025
Ribniški pasijon 2025

Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.

Ribniški pasijon 2025

Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmRibniški pasijon

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 4. 2025
Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

s. Meta Potočnik

E-oskrba na domuTelekom Slovenijerdeči gumb

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje