Makedonski kralj Aleksander Veliki je prišel v zakotno ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Makedonski kralj Aleksander Veliki je prišel v zakotno ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Tvoje ime zveni tako prijetno, kot da me greje toplo sonce in pihlja nežen vetrič, kot da …
Tvoje ime zveni tako prijetno, kot da me greje toplo sonce in pihlja nežen vetrič, kot da …
Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.
Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.
Po deževnih dneh smo veseli sonca in toplote. A sončno sevanje postaja nevarno za našo kožo in oči, zato nam je dermatologinja dr. Ana Benedičič pojasnila, zakaj je dovolj 15 minut sončenja na dan za tvorbo D vitamina in zakaj moramo biti pozorni tudi v oblačnih dneh, saj UV sevanje deluje tudi takrat.
Po deževnih dneh smo veseli sonca in toplote. A sončno sevanje postaja nevarno za našo kožo in oči, zato nam je dermatologinja dr. Ana Benedičič pojasnila, zakaj je dovolj 15 minut sončenja na dan za tvorbo D vitamina in zakaj moramo biti pozorni tudi v oblačnih dneh, saj UV sevanje deluje tudi takrat.
Toplo sonce marsikoga razveseljuje, saj nam izboljša razpoloženje, potrebujemo manj oblačil, več se družimo in gibljemo v naravi. Vse to je pozitivno za človeka, a žal je sonce vedno močnejše in nevarnejše, saj število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. In kako si lahko pomagajo delavci na gradbiščih? Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je podala nekaj konkretnih priporočil za zaščito.
Toplo sonce marsikoga razveseljuje, saj nam izboljša razpoloženje, potrebujemo manj oblačil, več se družimo in gibljemo v naravi. Vse to je pozitivno za človeka, a žal je sonce vedno močnejše in nevarnejše, saj število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. In kako si lahko pomagajo delavci na gradbiščih? Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je podala nekaj konkretnih priporočil za zaščito.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami.
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče