Is podcast
Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa.
Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa.
Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa.
Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek.
Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek.
6. oktobra smo obeležili Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. To so tisti, ki vsak kdaj poskrbijo za nekoga, ki potrebuje pomoč. So precej nevidna vojska, saj jih je veliko, ki tiho skrbijo in omogočajo, da gre življenje dostojno naprej. Več o pomenu in usposabljanjih družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev smo se pogovarjali z Ajdo Cvelbar, dipl. m. s., mag. soc. geront. ki prihaja iz Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje .
6. oktobra smo obeležili Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. To so tisti, ki vsak kdaj poskrbijo za nekoga, ki potrebuje pomoč. So precej nevidna vojska, saj jih je veliko, ki tiho skrbijo in omogočajo, da gre življenje dostojno naprej. Več o pomenu in usposabljanjih družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev smo se pogovarjali z Ajdo Cvelbar, dipl. m. s., mag. soc. geront. ki prihaja iz Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje .
Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje.
Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje.
Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.
Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.
Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE.
Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE.
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.
Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Z Alenko Rebula, priljubljeno psihologinjo, predavateljico, pesnico in avtorico več knjig. Številne so izšle v soavtorstvu z Josipo Prebeg. Ob Tednu otroka smo govorili o pomenu otroštva. Vsak otrok je nepopisan list, to spomni in nalaga odgovornost slehernemu odraslemu, da s svojimi dejanji, odzivi, spodbudami, zgledi, morebitnimi zmotami in nepravilnim razumevanjem otroka in njegovega doživljanja, puščamo svoje odtise in z njimi sooblikujemo otroka.
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
Marjeta Krejči Hrastar je diplomirana fizioterapevtka z več zaključenimi specializacijami. V tokratnem srečanju smo govorili o vplivu gibanja na razvoj in učenje otrok ter kako dobro obvladovati stres. Zaradi vse večjih izzivov v šolskem prostoru, smo izpostavili pedagoške delavce, čeprav sta vsebini koristni za vse, ne glede na starost in način življenja.
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.
15. oktobra smo obeležili svetovni dan hoje, v Vabilu na pot pa smo se v napovedi romanja, ki ga pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, iz Tržiča peš odpravili na Brezje, nekaj besed pa bomo namenili tudi hoji za spomin.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.