Isaac Palma, Andrej Šifrer, Manouche, Ditka in Eva Boto

Ivan Hudnik

glasba

4. 10. 2018
Isaac Palma, Andrej Šifrer, Manouche, Ditka in Eva Boto

Ivan Hudnik

VEČ ...|4. 10. 2018
Isaac Palma, Andrej Šifrer, Manouche, Ditka in Eva Boto

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|27. 12. 2018
Nove skladbe ob koncu leta 2018

Nove skladbe ob koncu leta 2018

glasba

V ritmu popularne glasbe

Nove skladbe ob koncu leta 2018
VEČ ...|27. 12. 2018
Nove skladbe ob koncu leta 2018

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|20. 12. 2018
Nekaj decembrskih novih pesmih

Nekaj decembrskih novih pesmih

glasba

V ritmu popularne glasbe

Nekaj decembrskih novih pesmih
VEČ ...|20. 12. 2018
Nekaj decembrskih novih pesmih

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|13. 12. 2018
Robi Pikl in skupina Manouche

V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.

Robi Pikl in skupina Manouche

V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.

glasba

V ritmu popularne glasbe

Robi Pikl in skupina Manouche
V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.
VEČ ...|13. 12. 2018
Robi Pikl in skupina Manouche
V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|6. 12. 2018
Nove pesmi v decembru 2018

Nove pesmi v decembru 2018

glasba

V ritmu popularne glasbe

Nove pesmi v decembru 2018
VEČ ...|6. 12. 2018
Nove pesmi v decembru 2018

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|29. 11. 2018
Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya

Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya

glasba

V ritmu popularne glasbe

Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya
VEČ ...|29. 11. 2018
Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|22. 11. 2018
Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar

Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar

glasba

V ritmu popularne glasbe

Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar
VEČ ...|22. 11. 2018
Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|15. 11. 2018
Tomaž Domicelj

Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

Tomaž Domicelj

Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

glasba

V ritmu popularne glasbe

Tomaž Domicelj
Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.
VEČ ...|15. 11. 2018
Tomaž Domicelj
Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|8. 11. 2018
Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del

Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del

glasba

V ritmu popularne glasbe

Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del
VEČ ...|8. 11. 2018
Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe
V oddajah predstavljamo tako novo kot tudi staro glasbo, odkrivamo glasbene zanimivosti in kramljamo z ustvarjalci.

Oddaja ima v letu 2019 premor.
Ivan Hudnik

Ivan Hudnik

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 6. 2025
Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Duhovna misel

VEČ ...|24. 6. 2025
Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 6. 2025
Le z namakanjem se lahko borimo proti suši

Zato moramo biti realni. Edini učinkovit odgovor na sušo je namakanje. Vse ostalo se sicer laični javnosti dobro sliši, kmetje pa vedo, da ne pomaga.

Le z namakanjem se lahko borimo proti suši

Zato moramo biti realni. Edini učinkovit odgovor na sušo je namakanje. Vse ostalo se sicer laični javnosti dobro sliši, kmetje pa vedo, da ne pomaga.

Robert Božič

naravakmetijstvosušanamakanje

Duhovna misel

VEČ ...|24. 6. 2025
Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|24. 6. 2025
Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

Radio Ognjišče

duhovnost