Nekaj decembrskih novih pesmih
20. 12. 2018
Nekaj decembrskih novih pesmih

Ivan Hudnik

VEČ ...|20. 12. 2018
Nekaj decembrskih novih pesmih

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ... |
Nove skladbe ob koncu leta 2018

Nove skladbe ob koncu leta 2018

glasba

V ritmu popularne glasbe

Nove skladbe ob koncu leta 2018
VEČ ...|27. 12. 2018
Nove skladbe ob koncu leta 2018

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ... |
Robi Pikl in skupina Manouche

V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.

Robi Pikl in skupina Manouche

V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.

glasba

V ritmu popularne glasbe

Robi Pikl in skupina Manouche
V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.
VEČ ...|13. 12. 2018
Robi Pikl in skupina Manouche
V današnji oddaji je bil gost v studiu Robi Pikl, kitarist, avtor, pevec in studijski glasbenik, ki je predstavil novo skladbo in še kaj več povedal o njegovem glasbenem delu ter skupini Manouche.

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ... |
Nove pesmi v decembru 2018

Nove pesmi v decembru 2018

glasba

V ritmu popularne glasbe

Nove pesmi v decembru 2018
VEČ ...|6. 12. 2018
Nove pesmi v decembru 2018

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ... |
Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya

Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya

glasba

V ritmu popularne glasbe

Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya
VEČ ...|29. 11. 2018
Saša Lešnjek, Kevin Koradin in Anika Horvat, Gaja Prestor, Nuša Rojs, Moya

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ... |
Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar

Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar

glasba

V ritmu popularne glasbe

Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar
VEČ ...|22. 11. 2018
Gianni Rijavec, Marko Vozelj in Mojstri, Nina Pušlar

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ... |
Tomaž Domicelj

Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

Tomaž Domicelj

Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

glasba

V ritmu popularne glasbe

Tomaž Domicelj
Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.
VEČ ...|15. 11. 2018
Tomaž Domicelj
Prisluhnili ste pogovoru o novih skladbah ter prevajanju muzikalov ter knjig.

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

VEČ ... |
Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del

Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del

glasba

V ritmu popularne glasbe

Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del
VEČ ...|8. 11. 2018
Adi Smolar - CD Prav zdaj - 2. del

Ivan Hudnik

glasba

V ritmu popularne glasbe

V ritmu popularne glasbe

V oddajah predstavljamo tako novo kot tudi staro glasbo, odkrivamo glasbene zanimivosti in kramljamo z ustvarjalci.

Oddaja ima v letu 2019 premor.

Ivan Hudnik

Ivan Hudnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Manca Hribar

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Napredek pri osnovnem izobraževanju v slovenščini

V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.

Napredek pri osnovnem izobraževanju v slovenščini

V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ... |
Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Matjaž Merljak

spominživljenjerojakiargentinaduhovnikmunchennemčija

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Koncerti Komornega zbora Dekor

V oddaji o kulturi smo predstavili tri prihajajoče koncerte Komornega zbora Dekor, ki bo nastopil v sklopu novomeškega in ljubljanskega Sakralnega abonmaja, ter tudi v mariborski minoritski cerkvi. Gost oddaje je bil dirigent Peter Novaka Smolič, ki nam bo predstavil zasedbo in koncertni program.

Koncerti Komornega zbora Dekor

V oddaji o kulturi smo predstavili tri prihajajoče koncerte Komornega zbora Dekor, ki bo nastopil v sklopu novomeškega in ljubljanskega Sakralnega abonmaja, ter tudi v mariborski minoritski cerkvi. Gost oddaje je bil dirigent Peter Novaka Smolič, ki nam bo predstavil zasedbo in koncertni program.

Jože Bartolj

kulturaglasbaKoZ DekorPeter Novak SmoličSlišite mojo ljubezen

Komentar Družina

VEČ ... |
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoznanost

Svetovalnica

VEČ ... |
Dolgotrajna oskrba v praksi?

V studio smo povabili direktorico Doma starejših Vič Rudnik Melito Zorec, ki prihaja tudi iz Skupnosti socialnih zavodov, pogovarjali pa smo se o uresničevanju dolgotrajne oskrbe in o tem, kako poteka sprejem novih stanovalcev ter kakšne položnice dobivajo. 

Dolgotrajna oskrba v praksi?

V studio smo povabili direktorico Doma starejših Vič Rudnik Melito Zorec, ki prihaja tudi iz Skupnosti socialnih zavodov, pogovarjali pa smo se o uresničevanju dolgotrajne oskrbe in o tem, kako poteka sprejem novih stanovalcev ter kakšne položnice dobivajo. 

Radio Ognjišče Tanja Dominko

svetovanje