Zakladi naše dediščine
Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca.
Zakladi naše dediščine
Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje, s katerimi smo prosili za slovenski narod, da bi ostal zvest krščanskim izročilom. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja. V Radijski katehezi v letu Sončne pesmi sv. Frančiška smo tega priljubljenega svetnika ponižnosti in bratstva spoznali kot nekakšnega Marijinega trubadurja, saj je napisal kar nekaj pesmi njej v čast. Še danes jih uporabljamo kot duhovne pesmi in himne. Naša gostja je bila šolska sestra Martina Štemberger.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje, s katerimi smo prosili za slovenski narod, da bi ostal zvest krščanskim izročilom. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja. V Radijski katehezi v letu Sončne pesmi sv. Frančiška smo tega priljubljenega svetnika ponižnosti in bratstva spoznali kot nekakšnega Marijinega trubadurja, saj je napisal kar nekaj pesmi njej v čast. Še danes jih uporabljamo kot duhovne pesmi in himne. Naša gostja je bila šolska sestra Martina Štemberger.
Zakladi naše dediščine
V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.
Zakladi naše dediščine
V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Zakladi naše dediščine
Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.
Zakladi naše dediščine
Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.
Zakladi naše dediščine
V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.
Zakladi naše dediščine
V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.
Zakladi naše dediščine
Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver.
Zakladi naše dediščine
Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. junij 2025 ob 05-ih
Svetovalnica
Tokrat smo v studio povabili Petro Lovišček iz Zveze potrošnikov Slovenije, da nam predstavi njihovo zadnjo akcijo- skupinsko tožbo proti dobavitelju električne energije Gen-I. Kaj je v ozadju in katere so še druge potrošniške prevare v družbi?
Moja zgodba
Pri Založbi Družina je izšla knjiga, s pomenljivim naslovom Težka pot do pravice, ki skozi več kot 50 zgodb duhovnikov, redovnikov in redovnic prikazuje iskanje pravne rehabilitacije zaradi krivičnih obsodb v času komunističnega totalitarizma. Knjigo so predstavili dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Janez Juhant in dr. Nik Trontelj, ki so tudi njeni soavtorji.
Spoznanje več, predsodek manj
Gre za Slovenijo ali le za oblast? Kaj pa referendum? Odnos oblasti do gospodarstva. Iskanje kandidatov za najvišje neodvisne funkcije v državi. Mesto papeža v mednarodnih odnosih: dediščina Frančiška in nastop Leona XIV. Trump ne more ustaviti Putina, lahko to stori Kitajska? Kaj je doslej stori Hamas, da bi se ustavilo prelivanje krvi v Gazi?
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič