Tomaž Gantar, prejemnik Maroltove listine za leto 2019

Vabljeni k poslušanju oddaje o ljudski glasbi, v kateri smo predstavili Tomaža Gantarja, prejemnika Maroltove listine za leto 2019.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

21. 2. 2022
Tomaž Gantar, prejemnik Maroltove listine za leto 2019

Vabljeni k poslušanju oddaje o ljudski glasbi, v kateri smo predstavili Tomaža Gantarja, prejemnika Maroltove listine za leto 2019.


 

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|21. 2. 2022
Tomaž Gantar, prejemnik Maroltove listine za leto 2019

Vabljeni k poslušanju oddaje o ljudski glasbi, v kateri smo predstavili Tomaža Gantarja, prejemnika Maroltove listine za leto 2019.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 1. 2023
S pesmijo v novo leto na Hajdini

V začetku januarja smo bili povabljeni na Hajdino, na 21. srečanje pevcev in godcev. Letošnja prireditev je imela posebno noto, saj so tamkajšnji organizatorji in domačini ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina in DU Hajdina praznovali 30 let organiziranega prepevanja. Odlomke s koncerta je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

S pesmijo v novo leto na Hajdini

V začetku januarja smo bili povabljeni na Hajdino, na 21. srečanje pevcev in godcev. Letošnja prireditev je imela posebno noto, saj so tamkajšnji organizatorji in domačini ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina in DU Hajdina praznovali 30 let organiziranega prepevanja. Odlomke s koncerta je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

S pesmijo v novo leto na Hajdini

V začetku januarja smo bili povabljeni na Hajdino, na 21. srečanje pevcev in godcev. Letošnja prireditev je imela posebno noto, saj so tamkajšnji organizatorji in domačini ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina in DU Hajdina praznovali 30 let organiziranega prepevanja. Odlomke s koncerta je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|23. 1. 2023
S pesmijo v novo leto na Hajdini

V začetku januarja smo bili povabljeni na Hajdino, na 21. srečanje pevcev in godcev. Letošnja prireditev je imela posebno noto, saj so tamkajšnji organizatorji in domačini ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina in DU Hajdina praznovali 30 let organiziranega prepevanja. Odlomke s koncerta je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|16. 1. 2023
Tud jaz si prepevam, veselo celi dan

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Tud jaz si prepevam, veselo celi dan

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tud jaz si prepevam, veselo celi dan

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|16. 1. 2023
Tud jaz si prepevam, veselo celi dan

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|9. 1. 2023
Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale

Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale

Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale

Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|9. 1. 2023
Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale

Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 1. 2023
Staro leto je minulo, novo vam naznanjamo

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Zato smo prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte prepletali z novoletnimi in s trikráljevskimi kolednicami.

Staro leto je minulo, novo vam naznanjamo

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Zato smo prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte prepletali z novoletnimi in s trikráljevskimi kolednicami.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Staro leto je minulo, novo vam naznanjamo

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Zato smo prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte prepletali z novoletnimi in s trikráljevskimi kolednicami.

VEČ ...|2. 1. 2023
Staro leto je minulo, novo vam naznanjamo

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Zato smo prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte prepletali z novoletnimi in s trikráljevskimi kolednicami.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 12. 2022
Mi prinesli smo glas od Jezusa

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

Mi prinesli smo glas od Jezusa

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Mi prinesli smo glas od Jezusa

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

VEČ ...|26. 12. 2022
Mi prinesli smo glas od Jezusa

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 12. 2022
Citrar Ivan Jelinčič iz Soče

Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc v Soči je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolice in bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Turistom na kmetiji ponujajo ovčji sir, skuto in številne domače suhomesnate izdelke. Gospodar na kmetiji je Ivan Jelinčič, ki si je s svojo ženo Doro ustvaril družino. 

Citrar Ivan Jelinčič - kmet, gozdar, sirar, igralec, slikar, glasbenik in prijeten sogovornik, poln življenjskih modrosti, je bil gost tokratne oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. 

Citrar Ivan Jelinčič iz Soče

Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc v Soči je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolice in bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Turistom na kmetiji ponujajo ovčji sir, skuto in številne domače suhomesnate izdelke. Gospodar na kmetiji je Ivan Jelinčič, ki si je s svojo ženo Doro ustvaril družino. 

Citrar Ivan Jelinčič - kmet, gozdar, sirar, igralec, slikar, glasbenik in prijeten sogovornik, poln življenjskih modrosti, je bil gost tokratne oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Citrar Ivan Jelinčič iz Soče

Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc v Soči je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolice in bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Turistom na kmetiji ponujajo ovčji sir, skuto in številne domače suhomesnate izdelke. Gospodar na kmetiji je Ivan Jelinčič, ki si je s svojo ženo Doro ustvaril družino. 

Citrar Ivan Jelinčič - kmet, gozdar, sirar, igralec, slikar, glasbenik in prijeten sogovornik, poln življenjskih modrosti, je bil gost tokratne oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. 

VEČ ...|19. 12. 2022
Citrar Ivan Jelinčič iz Soče

Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc v Soči je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolice in bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Turistom na kmetiji ponujajo ovčji sir, skuto in številne domače suhomesnate izdelke. Gospodar na kmetiji je Ivan Jelinčič, ki si je s svojo ženo Doro ustvaril družino. 

Citrar Ivan Jelinčič - kmet, gozdar, sirar, igralec, slikar, glasbenik in prijeten sogovornik, poln življenjskih modrosti, je bil gost tokratne oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 12. 2022
Napev – odsev 2022, 2. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Drugi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Napev – odsev 2022, 2. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Drugi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – odsev 2022, 2. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Drugi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|12. 12. 2022
Napev – odsev 2022, 2. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Drugi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|5. 12. 2022
Napev – odsev 2022, 1. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Prvi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Napev – odsev 2022, 1. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Prvi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – odsev 2022, 1. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Prvi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|5. 12. 2022
Napev – odsev 2022, 1. del

19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Prvi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružbaodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 1. 2023
Mali drobni cvet išče sonce

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Mali drobni cvet išče sonce

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|27. 1. 2023
Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Nataša Ličen

svetovanjezdravstvodružbapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 1. 2023
P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

Radio Ognjišče

politikacerkevBranko Cestnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 1. 2023
Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Jure Sešek

duhovnostmisijonp. janez Severrusijanovosibirsk