Vabljeni k poslušanju oddaje o ljudski glasbi, v kateri smo predstavili Tomaža Gantarja, prejemnika Maroltove listine za leto 2019.
Vabljeni k poslušanju oddaje o ljudski glasbi, v kateri smo predstavili Tomaža Gantarja, prejemnika Maroltove listine za leto 2019.
Vabljeni k poslušanju oddaje o ljudski glasbi, v kateri smo predstavili Tomaža Gantarja, prejemnika Maroltove listine za leto 2019.
Pevci zapojte, godci zagodte
V začetku januarja smo bili povabljeni na Hajdino, na 21. srečanje pevcev in godcev. Letošnja prireditev je imela posebno noto, saj so tamkajšnji organizatorji in domačini ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina in DU Hajdina praznovali 30 let organiziranega prepevanja. Odlomke s koncerta je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V začetku januarja smo bili povabljeni na Hajdino, na 21. srečanje pevcev in godcev. Letošnja prireditev je imela posebno noto, saj so tamkajšnji organizatorji in domačini ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina in DU Hajdina praznovali 30 let organiziranega prepevanja. Odlomke s koncerta je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Zato smo prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte prepletali z novoletnimi in s trikráljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Zato smo prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte prepletali z novoletnimi in s trikráljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc v Soči je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolice in bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Turistom na kmetiji ponujajo ovčji sir, skuto in številne domače suhomesnate izdelke. Gospodar na kmetiji je Ivan Jelinčič, ki si je s svojo ženo Doro ustvaril družino.
Citrar Ivan Jelinčič - kmet, gozdar, sirar, igralec, slikar, glasbenik in prijeten sogovornik, poln življenjskih modrosti, je bil gost tokratne oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Turistična kmetija Jelinčič in kamp Jelinc v Soči je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolice in bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Turistom na kmetiji ponujajo ovčji sir, skuto in številne domače suhomesnate izdelke. Gospodar na kmetiji je Ivan Jelinčič, ki si je s svojo ženo Doro ustvaril družino.
Citrar Ivan Jelinčič - kmet, gozdar, sirar, igralec, slikar, glasbenik in prijeten sogovornik, poln življenjskih modrosti, je bil gost tokratne oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Drugi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Drugi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Prvi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
19. novembra je v Artičah potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Brežice. Prvi del srečanja, na katerem je nastopilo 10 skupin, smo predvajali v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Komentar tedna
Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti.
Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Zgodbe za otroke
Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.
Slovencem po svetu in domovini
Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke
Svetovalnica
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.