Minuli teden smo obeležili Dan varne rabe interneta. Ob tej priložnosti na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Pri vzgoji za uporabo spleta so pomembne tudi smernice, ki so jih pediatri in drugi sprejeli leta 2021. Da bi zaživele tudi v družinah in šolah, se trudi pediatrinja dr. Anja Radšel.
Minuli teden smo obeležili Dan varne rabe interneta. Ob tej priložnosti na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Pri vzgoji za uporabo spleta so pomembne tudi smernice, ki so jih pediatri in drugi sprejeli leta 2021. Da bi zaživele tudi v družinah in šolah, se trudi pediatrinja dr. Anja Radšel.
Gospod, ne izpolni krivičnikove želje, njegovega naklepa; ne dopusti, da bi se dvignili. Naj dežuje nanje žareče oglje, naj jih strmoglavi v ogenj, v brezno, da nikoli ne vstanejo (Psalm 140, 9-11).
Gospod, ne izpolni krivičnikove želje, njegovega naklepa; ne dopusti, da bi se dvignili. Naj dežuje nanje žareče oglje, naj jih strmoglavi v ogenj, v brezno, da nikoli ne vstanejo (Psalm 140, 9-11).
Otipljive sledi vpliva Gabrove na ravnanje prvega človeka izvršilne oblasti o Robertu Golobu razkrijejo še nekaj: da nikakor ni tako preudaren, racionalen, avtonomen vodja, kot so ga portretirali. Takšen si namreč ne bi dopustil, da osebno življenje vpliva na njegovo presojo, ko gre za vodenje države.
Že samo občutek, da preko njega na državne posle vpliva neka influencerska starleta, ki se je ob zanjo pravem času vrinila na pravo mesto, je za avtoriteto predsednika vlade hudo škodljiv. Če pa se njen vpliv dejansko pozna na ravnanju premierja in posledično politikah te vlade, pa to ni pogubno samo zanj samega, temveč tudi za državo in njene ljudi.
V skupno dobro upajmo, da je naslovna sugestija vendarle pretirana.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Otipljive sledi vpliva Gabrove na ravnanje prvega človeka izvršilne oblasti o Robertu Golobu razkrijejo še nekaj: da nikakor ni tako preudaren, racionalen, avtonomen vodja, kot so ga portretirali. Takšen si namreč ne bi dopustil, da osebno življenje vpliva na njegovo presojo, ko gre za vodenje države.
Že samo občutek, da preko njega na državne posle vpliva neka influencerska starleta, ki se je ob zanjo pravem času vrinila na pravo mesto, je za avtoriteto predsednika vlade hudo škodljiv. Če pa se njen vpliv dejansko pozna na ravnanju premierja in posledično politikah te vlade, pa to ni pogubno samo zanj samega, temveč tudi za državo in njene ljudi.
V skupno dobro upajmo, da je naslovna sugestija vendarle pretirana.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …
A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!
Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega.
Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …
A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!
Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega.
Po ujmi je posijalo sonce, ki s svojo poletno močjo tudi v drugi polovici avgusta predstavlja nevarnost izpostavljenim tako na delovnih akcijah pri čiščenju po poplavah kot na dopustu. Nekaj nasvetov, opozoril in informacij o pojavnosti kožnega raka ste slišali v tokratni Svetovalnici, ko je bila naša gostja onkologinja Barbara Perić.
Po ujmi je posijalo sonce, ki s svojo poletno močjo tudi v drugi polovici avgusta predstavlja nevarnost izpostavljenim tako na delovnih akcijah pri čiščenju po poplavah kot na dopustu. Nekaj nasvetov, opozoril in informacij o pojavnosti kožnega raka ste slišali v tokratni Svetovalnici, ko je bila naša gostja onkologinja Barbara Perić.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. marec 2024 ob 05-ih
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.