Is podcast
Maševal je župnik Ervin Mozetič.
Maševal je župnik Ervin Mozetič.
Maševal je župnik Ervin Mozetič.
Sv. mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.
Sv. mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.
Maševal je Ervin Mozetič, pel pa Ansambel sv. Marko.
Maševal je Ervin Mozetič, pel pa Ansambel sv. Marko.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.
Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.
Maševal je domači župnik Ervin Mozetič.
Maševal je domači župnik Ervin Mozetič.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Po daljšem času smo se spet posvetili urejanju in uspešnemu obvladovanju osebnih financ. Spregovorili smo tako o osnovnih zakonitostih, kot o pomenu razpršenosti in rezerve. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.
V ljubljanskem BTC v novi poslovni stavbi DCB Montana je v spodnjih prostorih na ogled likovna razstava z naslovom V krogih kreposti akademske slikarke Jane Vizjak. Ta ponuja vpogled v dva slikarska cikla, ki razkrivata različne plati avtoričinega umetniškega izraza in njeno občutljivo raziskovanje temeljnih človeških vrednot ter barvne forme. O razstavi smo se pogovarjali z akademsko slikarko Jano Vizjak.
Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.