Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

20. 6. 2025
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

VEČ ...|20. 6. 2025
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Izidi referendumov in volja ljudstva

Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.

Luka Gojkošek: Izidi referendumov in volja ljudstva

Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.

komentar

Komentar tedna

Luka Gojkošek: Izidi referendumov in volja ljudstva

Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.

VEČ ...|16. 10. 2026
Luka Gojkošek: Izidi referendumov in volja ljudstva

Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.

Luka Gojkošek

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

komentar

Komentar tedna

Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

VEČ ...|9. 10. 2026
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

komentardružba

Komentar tedna

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

VEČ ...|2. 10. 2026
Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

komentar

Komentar tedna

Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

VEČ ...|25. 9. 2026
Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

Primož Lorbek

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

komentar

Komentar tedna

Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

VEČ ...|18. 9. 2026
Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

Lenart Rihar

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

komentar

Komentar tedna

s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

VEČ ...|11. 9. 2026
s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

s. Emanuela Žerdin

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

komentar

Komentar tedna

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

VEČ ...|4. 9. 2026
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentar

Komentar tedna

Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|28. 8. 2026
Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Alenka Brovč

komentar

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Alenka Brovč

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Milan in Barbara Čivre, ki zakon živita kot misijon

V Mariborski nadškofiji deluje 15 stalnih diakonov. Eden od njih je Milan Čivre, ki je skupaj z ženo Barbaro opisal, zakaj se je za to odločil, kako služi kot stalni diakon in kako ju skrb za druge krepi in povezuje kot moža in ženo. Njuna družina je Cerkev v malem, ki jo poživlja povezovanje na župniji, v moški in ženski skupini in pri Molitveni zvezi za duhovne poklice.

Milan in Barbara Čivre, ki zakon živita kot misijon

V Mariborski nadškofiji deluje 15 stalnih diakonov. Eden od njih je Milan Čivre, ki je skupaj z ženo Barbaro opisal, zakaj se je za to odločil, kako služi kot stalni diakon in kako ju skrb za druge krepi in povezuje kot moža in ženo. Njuna družina je Cerkev v malem, ki jo poživlja povezovanje na župniji, v moški in ženski skupini in pri Molitveni zvezi za duhovne poklice.

Radio Ognjišče

stalni diakonveradružina

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #10: Veliki preroki, Jeremija – Gospod obnavlja

S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo se podali v svet enega najbolj iskrenih in čutečih starozaveznih prerokov - odprli smo knjigo Jeremija. Prisluhnite globoki razlagi o lončarjevi glini, skrivnostnem pasu ob reki ter prelomni obljubi nove zaveze, ki bo zapisana neposredno v človekovo srce. Zakaj so starodavni pozivi k notranjemu miru ter osebni odgovornosti še kako živi tudi za današnjega človeka? Odgovor si lahko ogledate tudi na našem YouTube kanalu.

Korenine vere #10: Veliki preroki, Jeremija – Gospod obnavlja

S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo se podali v svet enega najbolj iskrenih in čutečih starozaveznih prerokov - odprli smo knjigo Jeremija. Prisluhnite globoki razlagi o lončarjevi glini, skrivnostnem pasu ob reki ter prelomni obljubi nove zaveze, ki bo zapisana neposredno v človekovo srce. Zakaj so starodavni pozivi k notranjemu miru ter osebni odgovornosti še kako živi tudi za današnjega človeka? Odgovor si lahko ogledate tudi na našem YouTube kanalu.

Blaž Lesnik

duhovnoststara zavezaveliki prerokieksegezavzgoja

Pogovor o

VEČ ... |
Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Petra Malenšek

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Izidi referendumov in volja ljudstva

Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.

Luka Gojkošek: Izidi referendumov in volja ljudstva

Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.

Luka Gojkošek

komentar

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez RemškarAndrej FinkAndreja Valič ZverLojze Peterle35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Za življenje

VEČ ... |
Navezanost z otroci

Zakonca Ruparčič sta govorila o navezanosti, o sramu in o tem, kako sprejeti nepopolnost.

Navezanost z otroci

Zakonca Ruparčič sta govorila o navezanosti, o sramu in o tem, kako sprejeti nepopolnost.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ... |
Pred misijonsko nedeljo

Misijonska nedelja in misijonski oktober letos vabita najmlajše k ustvarjalnemu sodelovanju. V Sobotni iskrici ste slišali vabilo ravnatelja Misijonskega središča Gregorja Bregarja, pa tudi srčne odgovore na zanimiva vprašanja misijonarju Petru Opeki.

Pred misijonsko nedeljo

Misijonska nedelja in misijonski oktober letos vabita najmlajše k ustvarjalnemu sodelovanju. V Sobotni iskrici ste slišali vabilo ravnatelja Misijonskega središča Gregorja Bregarja, pa tudi srčne odgovore na zanimiva vprašanja misijonarju Petru Opeki.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Čestitke

VEČ ... |
Čestitke 17. oktober 2026

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 17. oktober 2026

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče