Is podcast
Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.
Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.
Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.
Komentar Časnik.si
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
Komentar Časnik.si
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
Komentar Časnik.si
V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.
Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.
Komentar Časnik.si
V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.
Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.
Komentar Časnik.si
Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.
Komentar Časnik.si
Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.
Komentar Časnik.si
Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.
Komentar Časnik.si
Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.
Komentar Časnik.si
Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.
Komentar Časnik.si
Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.
Lahko noč, moj angel
Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …
Za življenje
Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju.
Komentar tedna
Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo se dotaknili napredovale oblike Parkinsonove bolezni in njene rehabilitacije. Število obolelih s to nevrološko boleznijo naj bi se do leta 2030 v Evropi podvojilo, v Sloveniji pa se trenutno zaradi te bolezni zdravi približno 10.000 ljudi. Naša gostja je bila nevrologinja dr. Nina Zupančič Križnar.
Naš pogled
V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Včeraj je zavelo. Završalo od neba, zagorelo in se razplamtelo. Kaj pa danes? Da bi bil prepih, morajo biti …
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …