Življenje išče pot

VEČ ...|22. 8. 2022
Odklop aparatov v primeru možganske smrti

Dotaknili smo seo etično zahtevne teme in sicer odklop iz aparatov v primeru možganske smrti. V pogovoru izhajamo iz primera 12-letnega Archieja Battersbeeja, ki so ga konec julija odklopili z aparatov. Zdravniki so namreč presodili, da je verjetno možgansko mrtev. Njegovi starši so se zadnje mesece borili za podaljšanje zdravljenja oziroma premestitev dečka v hospic, a neuspešno. Na ta dogodek se je odzval tudi predsednik Papeške akademije za življenje Vincenzo Paglia. Na Twitterju je zapisal : Ko o življenju nekoga odloča sodišče, je človečnost poražena.« Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič.

Odklop aparatov v primeru možganske smrti

Dotaknili smo seo etično zahtevne teme in sicer odklop iz aparatov v primeru možganske smrti. V pogovoru izhajamo iz primera 12-letnega Archieja Battersbeeja, ki so ga konec julija odklopili z aparatov. Zdravniki so namreč presodili, da je verjetno možgansko mrtev. Njegovi starši so se zadnje mesece borili za podaljšanje zdravljenja oziroma premestitev dečka v hospic, a neuspešno. Na ta dogodek se je odzval tudi predsednik Papeške akademije za življenje Vincenzo Paglia. Na Twitterju je zapisal : Ko o življenju nekoga odloča sodišče, je človečnost poražena.« Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič.

možganska smrtodklop mrtvega človeka z aparatovločitev duše in telesa

Življenje išče pot

Odklop aparatov v primeru možganske smrti

Dotaknili smo seo etično zahtevne teme in sicer odklop iz aparatov v primeru možganske smrti. V pogovoru izhajamo iz primera 12-letnega Archieja Battersbeeja, ki so ga konec julija odklopili z aparatov. Zdravniki so namreč presodili, da je verjetno možgansko mrtev. Njegovi starši so se zadnje mesece borili za podaljšanje zdravljenja oziroma premestitev dečka v hospic, a neuspešno. Na ta dogodek se je odzval tudi predsednik Papeške akademije za življenje Vincenzo Paglia. Na Twitterju je zapisal : Ko o življenju nekoga odloča sodišče, je človečnost poražena.« Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič.

VEČ ...|22. 8. 2022
Odklop aparatov v primeru možganske smrti

Dotaknili smo seo etično zahtevne teme in sicer odklop iz aparatov v primeru možganske smrti. V pogovoru izhajamo iz primera 12-letnega Archieja Battersbeeja, ki so ga konec julija odklopili z aparatov. Zdravniki so namreč presodili, da je verjetno možgansko mrtev. Njegovi starši so se zadnje mesece borili za podaljšanje zdravljenja oziroma premestitev dečka v hospic, a neuspešno. Na ta dogodek se je odzval tudi predsednik Papeške akademije za življenje Vincenzo Paglia. Na Twitterju je zapisal : Ko o življenju nekoga odloča sodišče, je človečnost poražena.« Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič.

s. Meta Potočnik

možganska smrtodklop mrtvega človeka z aparatovločitev duše in telesa

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Moja zgodba

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Komentar Časnik.si

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Naš pogled

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Naš pogled

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Naš gost

VEČ ...|5. 2. 2022
Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

spominživljenje Prešernova nagrada 2022Prešernov nagrajenecdr. Mirko CudemanConsortium MusicumSlovenski komorni zborKomorni zbor RTV

Naš gost

Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

VEČ ...|5. 2. 2022
Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

Jure Sešek

spominživljenje Prešernova nagrada 2022Prešernov nagrajenecdr. Mirko CudemanConsortium MusicumSlovenski komorni zborKomorni zbor RTV

Pogovor o

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Pogovor o

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Radio Ognjišče

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 3. 2021
dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

komentarmedijiRTVAndrej Grah WhatmoughpluralizemFDV

Komentar Časnik.si

dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

VEČ ...|10. 3. 2021
dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

dr. Janez Juhant

komentarmedijiRTVAndrej Grah WhatmoughpluralizemFDV

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 2. 2023
Angel pripadnosti

Moj prijatelj bo nocoj prijel nagrado za ustvarjalno delo, pri katerem sem tudi sam sodeloval. Počutim se, kot da sem tudi …

Angel pripadnosti

Moj prijatelj bo nocoj prijel nagrado za ustvarjalno delo, pri katerem sem tudi sam sodeloval. Počutim se, kot da sem tudi …

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|7. 2. 2023
Vladimir Truhlar: Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju.

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili oddajo v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom “Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju”, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca, ki je služil kot uvod tudi oddaji.

Vladimir Truhlar: Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju.

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili oddajo v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom “Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju”, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca, ki je služil kot uvod tudi oddaji.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaodnosi

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Moja zgodba

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Jože Bartolj

spominpolitikaAleš Maverslovenski mučenci XX stoletja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|7. 2. 2023
Simpozij - Justin Stanovnik

Aprila 2023 bo minilo 95 let od rojstva Justina Stanovnika, ki ga naši poslušalci poznajo, a je njegova misel tako dragocena in jasna, da je prav, če si jo ob jubileju znova prikličemo v spomin. Poslušali smo Justina Stanovnika, kako je govoril na simpoziju o koncu vojne in zlu, ki je zadelo slovenski narod.

Simpozij - Justin Stanovnik

Aprila 2023 bo minilo 95 let od rojstva Justina Stanovnika, ki ga naši poslušalci poznajo, a je njegova misel tako dragocena in jasna, da je prav, če si jo ob jubileju znova prikličemo v spomin. Poslušali smo Justina Stanovnika, kako je govoril na simpoziju o koncu vojne in zlu, ki je zadelo slovenski narod.

Mateja Subotičanec

kulturaspominpolitika

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 2. 2023
Molitev - Marjeta in Matej Bec

Si je mogoče tudi v času hitrega tempa in majhnih otrok vzeti čas za molitev?

Gosta Družinske kateheze sta bila Marjeta in Matej Bec. Govorili smo o tem, kako živeti duhovnost v družini; kako moški in ženska vsak po svoje doživljata odnos z Bogom, pa tudi o skupni molitvi in odnosu z Bogom.

Molitev - Marjeta in Matej Bec

Si je mogoče tudi v času hitrega tempa in majhnih otrok vzeti čas za molitev?

Gosta Družinske kateheze sta bila Marjeta in Matej Bec. Govorili smo o tem, kako živeti duhovnost v družini; kako moški in ženska vsak po svoje doživljata odnos z Bogom, pa tudi o skupni molitvi in odnosu z Bogom.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 2. 2023
Angel pripadnosti

Moj prijatelj bo nocoj prijel nagrado za ustvarjalno delo, pri katerem sem tudi sam sodeloval. Počutim se, kot da sem tudi …

Angel pripadnosti

Moj prijatelj bo nocoj prijel nagrado za ustvarjalno delo, pri katerem sem tudi sam sodeloval. Počutim se, kot da sem tudi …

Gregor Čušin

duhovnost