V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.
V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.
V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
Svet Radiotelevizije Slovenija je včeraj popoldne podal soglasje upravi RTV Slovenija k razrešitvi Uroša Urbanije z mesta vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenije. Predsednik sveta Goran Forbicij mu pred tem ni dovolil, da bi pojasnil svoje stališče do obtožb zaradi katerih je bil razrešen. Po koncu seje je Urbanija pričakoval sklep o razrešitvi in odpoved, a je ostal praznih rok. Svetniki RTV Slovenija so včeraj po razrešitvi Urbanije soglašali s predlogom uprave za imenovanje Andraža Pöschla za novega vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija. Obe odločitvi je svet RTVS sprejel soglasno.
Urbanija je v pogovoru za naš radio dejal, da ga preseneča, da se pred razrešitvijo ni mogel zagovarjati in odgovoriti na očitke. Prisluhnite pogovoru.
Svet Radiotelevizije Slovenija je včeraj popoldne podal soglasje upravi RTV Slovenija k razrešitvi Uroša Urbanije z mesta vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenije. Predsednik sveta Goran Forbicij mu pred tem ni dovolil, da bi pojasnil svoje stališče do obtožb zaradi katerih je bil razrešen. Po koncu seje je Urbanija pričakoval sklep o razrešitvi in odpoved, a je ostal praznih rok. Svetniki RTV Slovenija so včeraj po razrešitvi Urbanije soglašali s predlogom uprave za imenovanje Andraža Pöschla za novega vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija. Obe odločitvi je svet RTVS sprejel soglasno.
Urbanija je v pogovoru za naš radio dejal, da ga preseneča, da se pred razrešitvijo ni mogel zagovarjati in odgovoriti na očitke. Prisluhnite pogovoru.
V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.
V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.
Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.
»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.
Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.
»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.