Informativni prispevki

VEČ ...|9. 3. 2024
Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

infoinfovladakomentar

Informativni prispevki

Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

VEČ ...|9. 3. 2024
Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

Alen Salihović

infoinfovladakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Informativni prispevki

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Alen Salihović

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

infopolitikakomentarnsivladasdslogarjanšagolobšvarc pipan

Informativni prispevki

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Alen Salihović

infopolitikakomentarnsivladasdslogarjanšagolobšvarc pipan

Naš pogled

VEČ ...|6. 2. 2024
Spopad na levici, kot ga že dolgo ni bilo in dvojna igra Roberta Goloba

Aktualni politični komentar.

Spopad na levici, kot ga že dolgo ni bilo in dvojna igra Roberta Goloba

Aktualni politični komentar.

komentarpolitikainfovladakorupcijaSDGibanjesvobodaLevica

Naš pogled

Spopad na levici, kot ga že dolgo ni bilo in dvojna igra Roberta Goloba

Aktualni politični komentar.

VEČ ...|6. 2. 2024
Spopad na levici, kot ga že dolgo ni bilo in dvojna igra Roberta Goloba

Aktualni politični komentar.

Alen Salihović

komentarpolitikainfovladakorupcijaSDGibanjesvobodaLevica

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2024
Marko Balažic: Odstopiti bi morala celotna vlada

Ministrici, Dominika Švarc Pipan in Emilija Stojmenova Duh bi morali odstopiti. Pa ne le to, odstopiti bi morala celotna vlada, je prepričan prvak SLS Marko Balažic. Kritičen je do nujnih ravnanj in opozarja na odgovornost, ki bi jo moral prevzeti predsednik vlade Robert Golob.

Marko Balažic: Odstopiti bi morala celotna vlada

Ministrici, Dominika Švarc Pipan in Emilija Stojmenova Duh bi morali odstopiti. Pa ne le to, odstopiti bi morala celotna vlada, je prepričan prvak SLS Marko Balažic. Kritičen je do nujnih ravnanj in opozarja na odgovornost, ki bi jo moral prevzeti predsednik vlade Robert Golob.

infovladaodstopMarko BalazicSLS

Informativni prispevki

Marko Balažic: Odstopiti bi morala celotna vlada

Ministrici, Dominika Švarc Pipan in Emilija Stojmenova Duh bi morali odstopiti. Pa ne le to, odstopiti bi morala celotna vlada, je prepričan prvak SLS Marko Balažic. Kritičen je do nujnih ravnanj in opozarja na odgovornost, ki bi jo moral prevzeti predsednik vlade Robert Golob.

VEČ ...|1. 2. 2024
Marko Balažic: Odstopiti bi morala celotna vlada

Ministrici, Dominika Švarc Pipan in Emilija Stojmenova Duh bi morali odstopiti. Pa ne le to, odstopiti bi morala celotna vlada, je prepričan prvak SLS Marko Balažic. Kritičen je do nujnih ravnanj in opozarja na odgovornost, ki bi jo moral prevzeti predsednik vlade Robert Golob.

Radio Ognjišče

infovladaodstopMarko BalazicSLS

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 1. 2024
Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

komentarAndrej Tomeljkritikavladajoče politikeCerkevminister Mesecpredsednica republikeobljubevzorci preteklosti

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

VEČ ...|10. 1. 2024
Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

Andrej Tomelj

komentarAndrej Tomeljkritikavladajoče politikeCerkevminister Mesecpredsednica republikeobljubevzorci preteklosti

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2023
Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

infopolitikaevropski parlamentpogovorromana tomcvolitvevladaelseppsdsdružbakomentarpogovor

Informativni prispevki

Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

VEČ ...|7. 12. 2023
Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

Alen Salihović

infopolitikaevropski parlamentpogovorromana tomcvolitvevladaelseppsdsdružbakomentarpogovor

Naš pogled

VEČ ...|25. 4. 2023
Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

komentarpolitikavladakmetje

Naš pogled

Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

VEČ ...|25. 4. 2023
Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

Alen Salihović

komentarpolitikavladakmetje

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2024
Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Radio Ognjišče

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Mladoskop

VEČ ...|19. 4. 2024
Mladi o srečanju z enim najbolj znanih voditeljev podkasta

Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami. 

Mladi o srečanju z enim najbolj znanih voditeljev podkasta

Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami. 

Nataša Ličen

mladiodnosiduhovnostdružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2024
Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLjubljana FestivalKatja Bogovič