Pogovor o

VEČ ...|30. 10. 2024
Predstavniki civilne družbe o pestrem političnem dogajanju

V »Pogovor o« smo povabili predsednike treh družbenih organizacij. V imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, civilne iniciative Prebudimo Slovenijo in Zveze Organizacij Civilne družbe Slovenije bodo Lojze Peterle, Vlasta Doležal Rus in Andrej Grebenc spregovorili o vlogi civilne družbe pri nas ter odgovorili na vprašanje ali ima oblast do njih dvojna merila. Prav tako ne bomo mogli mimo pestrega notranje in zunanje političnega dogajanja. Dogajanje bo v imenu Zbora za republiko komentiral tudi Janez Remškar. 

Predstavniki civilne družbe o pestrem političnem dogajanju

V »Pogovor o« smo povabili predsednike treh družbenih organizacij. V imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, civilne iniciative Prebudimo Slovenijo in Zveze Organizacij Civilne družbe Slovenije bodo Lojze Peterle, Vlasta Doležal Rus in Andrej Grebenc spregovorili o vlogi civilne družbe pri nas ter odgovorili na vprašanje ali ima oblast do njih dvojna merila. Prav tako ne bomo mogli mimo pestrega notranje in zunanje političnega dogajanja. Dogajanje bo v imenu Zbora za republiko komentiral tudi Janez Remškar. 

politikaživljenjeinfoLojze PeterleVlasta Doležal RusAndrej Grebencvladadržavni zbor

Pogovor o

Predstavniki civilne družbe o pestrem političnem dogajanju

V »Pogovor o« smo povabili predsednike treh družbenih organizacij. V imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, civilne iniciative Prebudimo Slovenijo in Zveze Organizacij Civilne družbe Slovenije bodo Lojze Peterle, Vlasta Doležal Rus in Andrej Grebenc spregovorili o vlogi civilne družbe pri nas ter odgovorili na vprašanje ali ima oblast do njih dvojna merila. Prav tako ne bomo mogli mimo pestrega notranje in zunanje političnega dogajanja. Dogajanje bo v imenu Zbora za republiko komentiral tudi Janez Remškar. 

VEČ ...|30. 10. 2024
Predstavniki civilne družbe o pestrem političnem dogajanju

V »Pogovor o« smo povabili predsednike treh družbenih organizacij. V imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, civilne iniciative Prebudimo Slovenijo in Zveze Organizacij Civilne družbe Slovenije bodo Lojze Peterle, Vlasta Doležal Rus in Andrej Grebenc spregovorili o vlogi civilne družbe pri nas ter odgovorili na vprašanje ali ima oblast do njih dvojna merila. Prav tako ne bomo mogli mimo pestrega notranje in zunanje političnega dogajanja. Dogajanje bo v imenu Zbora za republiko komentiral tudi Janez Remškar. 

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoLojze PeterleVlasta Doležal RusAndrej Grebencvladadržavni zbor

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Pogovor o

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Alen Salihović

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 6. 2024
Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

infovladapolitikapogovorpeterle

Informativni prispevki

Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

VEČ ...|29. 6. 2024
Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

Tone Gorjup

infovladapolitikapogovorpeterle

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 5. 2024
Cigler Kralj ob polovici mandata izjemno kritičen do slabega dela aktualne vlade

Prva polovica mandata državnega zbora je bila zahtevna, vladna koalicija pa se je lotevala napačnih stvari, ocenjuje vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Kjer je bil nujen hiter in učinkovit odziv, nimamo rezultatov, večkrat je bila potrebna močna intervencija opozicije, da se je koalicija spametovala in umaknila najbolj nore predloge, je dejal.

Cigler Kralj ob polovici mandata izjemno kritičen do slabega dela aktualne vlade

Prva polovica mandata državnega zbora je bila zahtevna, vladna koalicija pa se je lotevala napačnih stvari, ocenjuje vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Kjer je bil nujen hiter in učinkovit odziv, nimamo rezultatov, večkrat je bila potrebna močna intervencija opozicije, da se je koalicija spametovala in umaknila najbolj nore predloge, je dejal.

infopolitikansivladacigler kralj

Informativni prispevki

Cigler Kralj ob polovici mandata izjemno kritičen do slabega dela aktualne vlade

Prva polovica mandata državnega zbora je bila zahtevna, vladna koalicija pa se je lotevala napačnih stvari, ocenjuje vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Kjer je bil nujen hiter in učinkovit odziv, nimamo rezultatov, večkrat je bila potrebna močna intervencija opozicije, da se je koalicija spametovala in umaknila najbolj nore predloge, je dejal.

VEČ ...|14. 5. 2024
Cigler Kralj ob polovici mandata izjemno kritičen do slabega dela aktualne vlade

Prva polovica mandata državnega zbora je bila zahtevna, vladna koalicija pa se je lotevala napačnih stvari, ocenjuje vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Kjer je bil nujen hiter in učinkovit odziv, nimamo rezultatov, večkrat je bila potrebna močna intervencija opozicije, da se je koalicija spametovala in umaknila najbolj nore predloge, je dejal.

Radio Ognjišče

infopolitikansivladacigler kralj

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

inforeferendumipolitikakomentarmiro hačekvlada

Informativni prispevki

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Alen Salihović

inforeferendumipolitikakomentarmiro hačekvlada

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 3. 2024
Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

infoinfovladakomentar

Informativni prispevki

Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

VEČ ...|9. 3. 2024
Premiera Goloba zapušča vse več sodelavcev. Videtič: Gibanje Svoboda je razklano.

Premiera Roberta Goloba zapušča vse več ljudi. Z mesta vodje kabineta predsednika vlade se v kratkem poslavlja Petra Škofic. Namesto nje na to funkcijo prihaja Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svoboda. S prvim aprilom kabinet zapušča tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se prav tako premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. S funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kaj se dogaja v Gibanju svoboda smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

Alen Salihović

infoinfovladakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Informativni prispevki

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Alen Salihović

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 5. 2025
Z dr. Alešem Mavrom o novem papežu, njegovem predhodniku ter aktualnih izzivih po svetu in doma

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.

Z dr. Alešem Mavrom o novem papežu, njegovem predhodniku ter aktualnih izzivih po svetu in doma

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.

Helena Križnik

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 5. 2025
Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvoDSKDobrote Slovenskih kmetij

Za življenje

VEČ ...|10. 5. 2025
Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovordružina

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 5. 2025
Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2025
Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmstanka mihelič