… izgubili smo občutek za svetost dogodka. Konklave ni politična igrica, ampak težka preizkušnja, ki doleti izbranega. Od tega se pričakuje, da bo izpolnil to, kar je kot duhovnik nekoč obljubil: da bo v pokorščini sprejel eno najtežjih možnih služb. Že ko škof prestavi duhovnika, je po človeški plati lahko zelo težko. Podobno verjetno takrat, ko je nekdo imenovan za škofa in s tem obsojen, da bo za pljuvanje na voljo prav vsakomur. Koliko težja mora biti šele odločitev, da do konca življenja sprejmeš takšno imenovanje na konklavu ...
… izgubili smo občutek za svetost dogodka. Konklave ni politična igrica, ampak težka preizkušnja, ki doleti izbranega. Od tega se pričakuje, da bo izpolnil to, kar je kot duhovnik nekoč obljubil: da bo v pokorščini sprejel eno najtežjih možnih služb. Že ko škof prestavi duhovnika, je po človeški plati lahko zelo težko. Podobno verjetno takrat, ko je nekdo imenovan za škofa in s tem obsojen, da bo za pljuvanje na voljo prav vsakomur. Koliko težja mora biti šele odločitev, da do konca življenja sprejmeš takšno imenovanje na konklavu ...
… izgubili smo občutek za svetost dogodka. Konklave ni politična igrica, ampak težka preizkušnja, ki doleti izbranega. Od tega se pričakuje, da bo izpolnil to, kar je kot duhovnik nekoč obljubil: da bo v pokorščini sprejel eno najtežjih možnih služb. Že ko škof prestavi duhovnika, je po človeški plati lahko zelo težko. Podobno verjetno takrat, ko je nekdo imenovan za škofa in s tem obsojen, da bo za pljuvanje na voljo prav vsakomur. Koliko težja mora biti šele odločitev, da do konca življenja sprejmeš takšno imenovanje na konklavu ...
Komentar Zanima.me
Za nami je dan spomina na umrle, ko se spominjamo svojcev, prijateljev in drugih pokojnih, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Le še v bolečem spominu pa bi letošnjega 1. novembra morali ohranjati 15. vlado RS pod vodstvom »izjemnega menedžerja,« ki se je v praksi izkazal vse prej kot to, Roberta Goloba.
Komentar Zanima.me
Za nami je dan spomina na umrle, ko se spominjamo svojcev, prijateljev in drugih pokojnih, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Le še v bolečem spominu pa bi letošnjega 1. novembra morali ohranjati 15. vlado RS pod vodstvom »izjemnega menedžerja,« ki se je v praksi izkazal vse prej kot to, Roberta Goloba.
Komentar Zanima.me
V Novem mestu je umrl človek. Oče, mož, član lokalne skupnosti. Pred lokalom, pred očmi ljudi, v času, ko država rada govori o skupnosti, strpnosti in dialogu. Ko so fotografije in posnetki krožili po spletu, so mediji povedali, kar so pač lahko povedali; nekateri previdno, drugi bolj neposredno. Policija je delala svoje, premier je sklical krizni sestanek. Zgolj trenutna kriza? Pošteno bi bilo povedati resnico: kriza ni včerajšnja, kriza je večletna. In ni lokalna, je nacionalna. Več.
Komentar Zanima.me
V Novem mestu je umrl človek. Oče, mož, član lokalne skupnosti. Pred lokalom, pred očmi ljudi, v času, ko država rada govori o skupnosti, strpnosti in dialogu. Ko so fotografije in posnetki krožili po spletu, so mediji povedali, kar so pač lahko povedali; nekateri previdno, drugi bolj neposredno. Policija je delala svoje, premier je sklical krizni sestanek. Zgolj trenutna kriza? Pošteno bi bilo povedati resnico: kriza ni včerajšnja, kriza je večletna. In ni lokalna, je nacionalna. Več.
Komentar Zanima.me
Najprej dejstvo, ki ga bodo večinski mediji skrili pod nepomembno: zapisniki obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji razkrivajo to, kar smo mnogi slutili in kar so odgovorni še včeraj zanikali. Politični pritisk na ustavno sodišče. Ne v metafori, ampak v konkretnih opombah, datumih in imenih. Najprej laganje, potem prikrivanje, na koncu molk. Vmes pa pridušeno navdušenje dela evropske in domače levice, češ, kako učinkovito znajo lobirati. Lepo, da je vsaj nekaj v tej zgodbi priznano brez pudra.
Komentar Zanima.me
Najprej dejstvo, ki ga bodo večinski mediji skrili pod nepomembno: zapisniki obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji razkrivajo to, kar smo mnogi slutili in kar so odgovorni še včeraj zanikali. Politični pritisk na ustavno sodišče. Ne v metafori, ampak v konkretnih opombah, datumih in imenih. Najprej laganje, potem prikrivanje, na koncu molk. Vmes pa pridušeno navdušenje dela evropske in domače levice, češ, kako učinkovito znajo lobirati. Lepo, da je vsaj nekaj v tej zgodbi priznano brez pudra.
Komentar Zanima.me
Med drugim je zapisal: Sedanji predsednik vlade Robert Golob nemoralno ravnanje v politiki dviguje na povsem nov nivo: legitimirati skuša laž kot sprejemljivo sredstvo političnega boja. Takšno, zaradi katerega politik ne bi utrpel posledic, ko je pri laži zasačen. Pri tem ne mislimo na uveljavljene taktike politične propagande, kot so preusmerjanje pozornosti, molčanje o neprijetnih dejstvih, zavajanje, manipulacijo in druge tehnike izogibanja resnici, temveč čisto, dokazljivo, objektivno laž, za katero ni drugega pojasnila, kot da je pač bila laž sama po sebi.
Komentar Zanima.me
Med drugim je zapisal: Sedanji predsednik vlade Robert Golob nemoralno ravnanje v politiki dviguje na povsem nov nivo: legitimirati skuša laž kot sprejemljivo sredstvo političnega boja. Takšno, zaradi katerega politik ne bi utrpel posledic, ko je pri laži zasačen. Pri tem ne mislimo na uveljavljene taktike politične propagande, kot so preusmerjanje pozornosti, molčanje o neprijetnih dejstvih, zavajanje, manipulacijo in druge tehnike izogibanja resnici, temveč čisto, dokazljivo, objektivno laž, za katero ni drugega pojasnila, kot da je pač bila laž sama po sebi.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.
Komentar Zanima.me
V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik.
Slovencem po svetu in domovini
Ena največjih zborovskih revij v Sloveniji in zamejstvu Primorska poje bo prihodnje leto prinesla prenovljen koncept. Pripravlja jo Zveza pevskih zborov Primorske s partnerji: Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst. 57. Primorska poje bo od 27. februarja do 26. aprila prinesla lastno skladbo posameznega zbora, na reviji pa bodo obeležili 150. obletnico rojstva Dragotina Ketteja in 100. obletnico smrti Srečka Kosovela. V poklon pesniku bo zaključna prireditev Primorske poje simbolično potekala v Kosovelovem domu v Sežani in tradicionalno v zamejskem Zavarhu v Italiji. Letos je na 36 revijah sodelovalo 210 zborov, organizatorji prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Elektronske prijave sprejemajo do 30. novembra 2025.
Svetovalnica
Z nami je bil v jutranji Svetovalnici bolnišnični duhovnik Anže Cunk, ki nam je pojasnil, kaj Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru. Z nami pa je podelil tudi bogate izkušnje stika z bolnimi in umirajočimi.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
V zadnjih mesecih je ljubiteljske astronome na nebu razveseljeval komet Lemmon, ki se mu je kasneje pridružil še komet Swan. Oba je v objektiv ujel gost Zanimivosti nočnega neba astrofotograf Rok Palčič. Povedal je, zakaj ga navdušujejo kometi, kako je prišel do ideje za opazovanje in fotografiranje na daljavo in na kakšen način deluje njegov oddaljeni »Palčič observatorij« v Španiji. Ponovili smo osnove o kometih in se v Španijo preselili tudi s snovanjem načrtov za prihodnje leto, ki bo leto popolnega sončevega mrka.
Sobotni duhovni večer
Duhovni nagovor, ki ga je pripravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Nadaljevali smo s prvimi večernicami praznika Posvetitve lateranske bazilike. Po namenu papeža Leona smo zmolili rožni venec. Molimo, da bi tisti, ki se znajdejo v skušnjavi, da bi storili samomor, našli oporo, skrb in ljubezen, ki jo potrebujejo v svoji skupnosti, in bili odprti za lepoto življenja. Zadnje dejanje je bilo Radijska kateheza – Naši očetje v veri. Tokrat Avguštinove misli povezane s cerkvijo, zidano in živo. Z nami je bil profesor Miran Špelič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.