Informativni prispevki
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
Informativni prispevki
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
Pojdite in učite
Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.
Pojdite in učite
Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.
Pogovor o
Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.
Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.
Pogovor o
Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.
Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Duhovna misel
Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Ritem srca
Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.
Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.
Petkov večer
Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.