Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Informativni prispevki
Za nami je dan Vojaškega vikariata. Sodelavci slednjega in slovenske vojakinje in vojaki so ob tej priložnosti danes poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovesno somaševanje je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
Informativni prispevki
Za nami je dan Vojaškega vikariata. Sodelavci slednjega in slovenske vojakinje in vojaki so ob tej priložnosti danes poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovesno somaševanje je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
Informativni prispevki
Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.
Informativni prispevki
Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.
Informativni prispevki
Na družbenih omrežjih po včerajšnjem izglasovanju zakona o verski svobodi nekateri duhovniki objavljajo zapis »Sem družbeno neodgovoren«. Gre za protest proti spremembam zakona, s katerim znižujejo višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Za komentar o dogajanju smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.
Informativni prispevki
Na družbenih omrežjih po včerajšnjem izglasovanju zakona o verski svobodi nekateri duhovniki objavljajo zapis »Sem družbeno neodgovoren«. Gre za protest proti spremembam zakona, s katerim znižujejo višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Za komentar o dogajanju smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.
Informativni prispevki
Prvo septembrsko soboto se je več kot 300 romarjev v šestih avtobusih agencije Aritours iz Maribora zbralo na tradicionalnem jesenskem romanju. Obiskali so Dolenjsko in se hkrati zahvalili za trideset let delovanja agencije. Praznovanja se je udeležil tudi Alen Salihović.
Letošnje jesensko romanje so obogatili s praznovanjem 30. obletnice delovanja agencije Aritours. Cilj njihovega tokratnega druženja je bila očarljiva Dolenjska, dežela cvička, Desetega brata, bogate naravne, kulturne ter verske dediščine. Po ogledu Višnje gore in Muljave so se romarji zbrali pri sveti maši v baziliki Žalostne Matere božje v Stični. Ker je šlo tudi za romanje mariborske nadškofije je bil z njimi metropolit, nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri maši dejal, da je agencija nekaj več kot samo turistična agencija.
Zgodbo uspešnega družinskega podjetja Aritours, ki ga danes vodi Tanja Arih Korošec sta začela pisati leta 1993 Slavica in Ciril Arih, ki smo ju povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Prvo septembrsko soboto se je več kot 300 romarjev v šestih avtobusih agencije Aritours iz Maribora zbralo na tradicionalnem jesenskem romanju. Obiskali so Dolenjsko in se hkrati zahvalili za trideset let delovanja agencije. Praznovanja se je udeležil tudi Alen Salihović.
Letošnje jesensko romanje so obogatili s praznovanjem 30. obletnice delovanja agencije Aritours. Cilj njihovega tokratnega druženja je bila očarljiva Dolenjska, dežela cvička, Desetega brata, bogate naravne, kulturne ter verske dediščine. Po ogledu Višnje gore in Muljave so se romarji zbrali pri sveti maši v baziliki Žalostne Matere božje v Stični. Ker je šlo tudi za romanje mariborske nadškofije je bil z njimi metropolit, nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri maši dejal, da je agencija nekaj več kot samo turistična agencija.
Zgodbo uspešnega družinskega podjetja Aritours, ki ga danes vodi Tanja Arih Korošec sta začela pisati leta 1993 Slavica in Ciril Arih, ki smo ju povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Nezakonite migracije znova vzbujajo pozornost javnosti tudi v Sloveniji. Njih so opozorili v stranki SDS, v kateri zahtevajo sklic izredne seje odbora za notranje zadeve. Na trenutno situacijo je izredno kritičen tudi nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj.
Informativni prispevki
Nezakonite migracije znova vzbujajo pozornost javnosti tudi v Sloveniji. Njih so opozorili v stranki SDS, v kateri zahtevajo sklic izredne seje odbora za notranje zadeve. Na trenutno situacijo je izredno kritičen tudi nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj.
Informativni prispevki
Kaj se dogaja na desni sredini in s Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, je v minulih dneh pogosto vprašanje v medijih. Logar je zavrnil povabilo predsednika NSi Mateja Tonina k skupnemu nastopu na evropskih volitvah, prvak SDS Janez Janša pa posvaril, da gre za prehitra oblikovanja list. Za komentar smo vprašali urednika uredništva notranje politike informativnega programa Televizije Slovenija Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Kaj se dogaja na desni sredini in s Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, je v minulih dneh pogosto vprašanje v medijih. Logar je zavrnil povabilo predsednika NSi Mateja Tonina k skupnemu nastopu na evropskih volitvah, prvak SDS Janez Janša pa posvaril, da gre za prehitra oblikovanja list. Za komentar smo vprašali urednika uredništva notranje politike informativnega programa Televizije Slovenija Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Od 6. septembra na pobudo vlade v Sloveniji deluje klicna številka 114, na katero se lahko posamezniki, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, obrnejo z različnimi vprašanji. Vodja klicnega centra Andrej Šter poudarja, da je bistvo delovanja te službe usklajenost pri odgovorih in pomoč.
Informativni prispevki
Od 6. septembra na pobudo vlade v Sloveniji deluje klicna številka 114, na katero se lahko posamezniki, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, obrnejo z različnimi vprašanji. Vodja klicnega centra Andrej Šter poudarja, da je bistvo delovanja te službe usklajenost pri odgovorih in pomoč.
Informativni prispevki
Naravna nesreča v obsegu, ki smo mu bili priča ob poplavah avgusta v Sloveniji, pomeni izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Kot pravi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun bo minulo dogajanje imelo velike posledice tako zaradi neposredne škode kot tudi na makroekonomske okoliščine.
Informativni prispevki
Naravna nesreča v obsegu, ki smo mu bili priča ob poplavah avgusta v Sloveniji, pomeni izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Kot pravi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun bo minulo dogajanje imelo velike posledice tako zaradi neposredne škode kot tudi na makroekonomske okoliščine.
Duhovna misel
Rekel jim je: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev” (Lukov evangelij 10, 2).
Dogodki
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Naš pogled
“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Lahko noč, moj angel
Najmlajši je rekel: »K frizerju bi šel,«. Čez kako uro sta prišla nazaj, moj sin in …
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe bdi nad programi, ki so povezani s pomočjo v tujini, tudi nad mnogimi, ki so del pomoči pri delu slovenskih misijonarjev. Vprašali smo jo o skrbeh, ki so jih rodile mnoge potrebe doma. Ali programi v Afriki in drugod tečejo naprej?