Informativni prispevki

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

infopogovormednarodna politikaKitajska

Informativni prispevki

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaKitajska

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Tone Gorjup

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

komentarEvropaRusijaKitajska

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer

komentarEvropaRusijaKitajska

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 10. 2021
Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

predsedovanje Slovenije Svetu EUAfganistanKitajskazveza NATOZDApogoj PCTproticepilcinasilni protestimedijska svobodaustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

VEČ ...|11. 10. 2021
Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

Tone Gorjup

predsedovanje Slovenije Svetu EUAfganistanKitajskazveza NATOZDApogoj PCTproticepilcinasilni protestimedijska svobodaustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Spoznanje več, predsodek manj

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

Tone Gorjup

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Z ljudmi na poti

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Andrej Šinko

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 2. 2018
Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.

Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.

politikapapežKitajskaJužna Koreja

Iz življenja vesoljne Cerkve

Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.
VEČ ...|11. 2. 2018
Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.

Marta JerebičMarjana Debevec

politikapapežKitajskaJužna Koreja

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|30. 11. 2022
Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Pomanjkanje družinski zdravnikov

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji brez izbranega zdravnika že več kot 130.000 oseb. Zdravniki ob tem poudarjajo, da so na strani bolnikov in da jim želijo pomagati, a so sami le stežka kos obremenitvam, s katerimi se srečujejo že iz časov pred epidemijo covida, ta pa je njihovo stisko samo še bolj razkrila. Politika skuša razmere reševati z ukrepi, ki so še edini na voljo, a za celovito ureditev bo treba po oceni stroke predvsem izboljšati delovne pogoje, družinsko medicino pa narediti privlačnejšo za mlade, ki se odločajo za specializacijo. V tokratni oddaji smo o razmerah govorili s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici dr. Rokom Ravnikarjem ter predstojnico Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti prof. dr. Marijo Petek Šter, oba sta tudi družinska zdravnika. O izkušnjah reševanja situacije sta za naš radio spregovorila tudi direktorica ZD Koper dr. Ljubica Kolander Bizjak in direktor ZD Kočevje Gregor Košir. 

Petra Stopar

politikaživljenjezdravstvo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|26. 11. 2022
O času

V tokratni oddaji se je voditeljica Mateja Feltrin Novljan o času pogovarjala z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem. 

O času

V tokratni oddaji se je voditeljica Mateja Feltrin Novljan o času pogovarjala z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostčas

Zgodbe za otroke

VEČ ...|30. 11. 2022
»Princeska« se spremeni

Pauline je ozdravela in najprej še ni spremenila načina življenja, vikar Würtz pa je s svojimi besedami začel spreminjati njeno srce in začela je misliti na druge, pomagati delavcem v tovarni, hoditi k bolnikom v bolnišnico. Ali Gospod res lahko spreminja srca?

»Princeska« se spremeni

Pauline je ozdravela in najprej še ni spremenila načina življenja, vikar Würtz pa je s svojimi besedami začel spreminjati njeno srce in začela je misliti na druge, pomagati delavcem v tovarni, hoditi k bolnikom v bolnišnico. Ali Gospod res lahko spreminja srca?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 11. 2022
Mendoza - Ljubljana - Celovec

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Mendoza - Ljubljana - Celovec

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Via positiva

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 12. 2022
V Mariboru so odprli lutkovni muzej

Komentar Družina

VEČ ...|1. 12. 2022
Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|1. 12. 2022
Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče