Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Informativni prispevki
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
Informativni prispevki
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
Komentar Domovina.je
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Komentar Domovina.je
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Pogovor o
Govorili smo o odnosu do vlade, delo v državnem zboru, podrobneje pa smo se dotaknili razmer v zdravstvu. Naš gost je bil predsednika Nove Slovenije Matej Tonin.
Pogovor o
Govorili smo o odnosu do vlade, delo v državnem zboru, podrobneje pa smo se dotaknili razmer v zdravstvu. Naš gost je bil predsednika Nove Slovenije Matej Tonin.
Informativni prispevki
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Informativni prispevki
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
Naš pogled
Pogovarjajmo se.
V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.
Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.
Pogovor o
Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji.
Sol in luč
Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.
Duhovna misel
Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.
Radijski roman
Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA
1:17:10_Pussycat - Mississippi
1:22:06_Vajta - Leila
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.