Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2023
Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

infosplavevropaustava

Informativni prispevki

Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

VEČ ...|10. 2. 2023
Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

Radio Ognjišče

infosplavevropaustava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 6. 2022
Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

komentarCerkevkatolištvodružinakrizaEvropa

Komentar Časnik.si

Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

VEČ ...|29. 6. 2022
Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

Janez Juhant

komentarCerkevkatolištvodružinakrizaEvropa

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

komentarEvropaRusijaKitajska

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer

komentarEvropaRusijaKitajska

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 9. 2021
Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

glasbaklasikaEvropa CantatDružinski DO RE MIVokalna skupina BreznikKvartet Nagode

O klasiki drugače

Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

VEČ ...|19. 9. 2021
Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

Jure Sešek

glasbaklasikaEvropa CantatDružinski DO RE MIVokalna skupina BreznikKvartet Nagode

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

komentarpolitikaevropa

Komentar Časnik.si

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Katja Ferletič

komentarpolitikaevropa

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|11. 7. 2021
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

duhovnostinfoEvropademokracijaSlovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

VEČ ...|11. 7. 2021
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

Petra Stopar

duhovnostinfoEvropademokracijaSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 6. 2021
Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

komentarzgodovinaEvropa2. svetovna vojnasvoboda

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

VEČ ...|30. 6. 2021
Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

Aleš Maver

komentarzgodovinaEvropa2. svetovna vojnasvoboda

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 6. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

politikaslovenijaevropaprotestikoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

VEČ ...|7. 6. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih, EU in slovenskem Ustavnem sodišču

Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.

Tanja Dominko

politikaslovenijaevropaprotestikoronavirus

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|25. 3. 2023
Nataša Lovše Pepelnák

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Nataša Lovše Pepelnák

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Maja Morela

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|31. 3. 2023
Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart

komentardružbaodnosipolitikakultura

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Globine

VEČ ...|28. 3. 2023
Globine - Se temelji reda res podirajo?

V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. 

Globine - Se temelji reda res podirajo?

V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. 

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|21. 3. 2023
Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Tadej Sadar

odnosiduhovnostodnosi

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

Še zadnja letošnja misijonska Svetovalnica, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Ali lahko kje poiščemo navodilo, kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu, nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je duhovnik Miro Šlibar, vabljeni k poslušanju.

Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

Še zadnja letošnja misijonska Svetovalnica, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Ali lahko kje poiščemo navodilo, kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu, nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je duhovnik Miro Šlibar, vabljeni k poslušanju.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimisijon2023

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 4. 2023
Misijonski pesmi

S pesmima smo pogledali v misijonske kraje.

Misijonski pesmi

S pesmima smo pogledali v misijonske kraje.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 4. 2023
530 let ustanovitve Kolegiatnega kapitlja Novo mesto

Prelat Stolnega kapitlja Novo mesto dr. Janez Gril je predstavil zgodovino ustanovitve in delovanja kapitlja, ki letos praznuje 530. obletnico. Spregovoril je o vlogi proštov in kanonikov nekoč in danes ter povabil na simpozij, 19. aprila, in slovesnost, ki bo 22. aprila 2023. V oddaji smo poročali tudi o poudarkih letošnjega Teološkega simpozija, ki se je osredotočil na poslanstvo laikov v Cerkvi, ter predstavili vsebino aprilske številke revije Novi svet.
 

530 let ustanovitve Kolegiatnega kapitlja Novo mesto

Prelat Stolnega kapitlja Novo mesto dr. Janez Gril je predstavil zgodovino ustanovitve in delovanja kapitlja, ki letos praznuje 530. obletnico. Spregovoril je o vlogi proštov in kanonikov nekoč in danes ter povabil na simpozij, 19. aprila, in slovesnost, ki bo 22. aprila 2023. V oddaji smo poročali tudi o poudarkih letošnjega Teološkega simpozija, ki se je osredotočil na poslanstvo laikov v Cerkvi, ter predstavili vsebino aprilske številke revije Novi svet.
 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 4. 2023
Pereča vprašanja kmetijskega področja

Gostili smo evropskega poslanca Franca Bogoviča in govorili o najbolj perečih vprašanjih kmetijskega področja.

Pereča vprašanja kmetijskega področja

Gostili smo evropskega poslanca Franca Bogoviča in govorili o najbolj perečih vprašanjih kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|2. 4. 2023
Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče