Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2024
Zeleni prehod med alkimijo in perpetuum mobile

Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.

Zeleni prehod med alkimijo in perpetuum mobile

Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.

komentarzeleni prehodalkimijaperpetuum mobileskepticizembrezogljična družbanevarnostiEvropaobnovljivi virienergijapolitika

Komentar Časnik.si

Zeleni prehod med alkimijo in perpetuum mobile

Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.

VEČ ...|27. 3. 2024
Zeleni prehod med alkimijo in perpetuum mobile

Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.

Andrej Tomelj

komentarzeleni prehodalkimijaperpetuum mobileskepticizembrezogljična družbanevarnostiEvropaobnovljivi virienergijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2024
Poslanec Bogovič o aktualnih temah Slovenije v Evropskem parlamentu

S poslancem Evropske ljudske stranke Francem Bogovičem smo se pogovarjali o aktualnih temah, kot so kmetijstvo, migracije in prihodnje evropske volitve. 

Poslanec Bogovič o aktualnih temah Slovenije v Evropskem parlamentu

S poslancem Evropske ljudske stranke Francem Bogovičem smo se pogovarjali o aktualnih temah, kot so kmetijstvo, migracije in prihodnje evropske volitve. 

infopolitikaEvropa

Informativni prispevki

Poslanec Bogovič o aktualnih temah Slovenije v Evropskem parlamentu

S poslancem Evropske ljudske stranke Francem Bogovičem smo se pogovarjali o aktualnih temah, kot so kmetijstvo, migracije in prihodnje evropske volitve. 

VEČ ...|9. 1. 2024
Poslanec Bogovič o aktualnih temah Slovenije v Evropskem parlamentu

S poslancem Evropske ljudske stranke Francem Bogovičem smo se pogovarjali o aktualnih temah, kot so kmetijstvo, migracije in prihodnje evropske volitve. 

Radio Ognjišče

infopolitikaEvropa

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 7. 2023
Milan Zver o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete

Evropski parlament je se je odpravil na počitnice. Naslednje zasedanje jih čaka septembra. Z evropskim poslancem iz vrst Evropske ljudske stranke Milanom Zverom smo se pogovarjali o delu parlamenta, o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete.

Milan Zver o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete

Evropski parlament je se je odpravil na počitnice. Naslednje zasedanje jih čaka septembra. Z evropskim poslancem iz vrst Evropske ljudske stranke Milanom Zverom smo se pogovarjali o delu parlamenta, o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete.

infomilan zverevropanemirikmetjepogovorpolitika

Informativni prispevki

Milan Zver o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete

Evropski parlament je se je odpravil na počitnice. Naslednje zasedanje jih čaka septembra. Z evropskim poslancem iz vrst Evropske ljudske stranke Milanom Zverom smo se pogovarjali o delu parlamenta, o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete.

VEČ ...|21. 7. 2023
Milan Zver o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete

Evropski parlament je se je odpravil na počitnice. Naslednje zasedanje jih čaka septembra. Z evropskim poslancem iz vrst Evropske ljudske stranke Milanom Zverom smo se pogovarjali o delu parlamenta, o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete.

Alen Salihović

infomilan zverevropanemirikmetjepogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2023
Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

infopogovorevropasandi curkizobraževanje

Informativni prispevki

Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

VEČ ...|30. 6. 2023
Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

Tanja Dominko

infopogovorevropasandi curkizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2023
Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

infosplavevropaustava

Informativni prispevki

Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

VEČ ...|10. 2. 2023
Nejc Povirk: Pravica do splava ne obstaja v nobenih konvencijah

V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.

Radio Ognjišče

infosplavevropaustava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 6. 2022
Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

komentarCerkevkatolištvodružinakrizaEvropa

Komentar Časnik.si

Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

VEČ ...|29. 6. 2022
Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

Janez Juhant

komentarCerkevkatolištvodružinakrizaEvropa

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

komentarEvropaRusijaKitajska

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer

komentarEvropaRusijaKitajska

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 9. 2021
Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

glasbaklasikaEvropa CantatDružinski DO RE MIVokalna skupina BreznikKvartet Nagode

O klasiki drugače

Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

VEČ ...|19. 9. 2021
Družinski DO RE MI

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

Jure Sešek

glasbaklasikaEvropa CantatDružinski DO RE MIVokalna skupina BreznikKvartet Nagode

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2024
Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|16. 4. 2024
Kje biva Bog

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: kje menite ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Kje biva Bog

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: kje menite ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2024
Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostStane KregarAndrej Dobleharabstraktni Stane KregarGalerija prešernovih nagrajencev

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ...|16. 4. 2024
Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 4. 2024
Stanislav Glažar - dolgoletni jamski vodnik

Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.     

Stanislav Glažar - dolgoletni jamski vodnik

Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.     

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo