V oddaji ste slišali nekaj utrinkov s posveta v Državnem svetu o problematiki prenamnožitve zveri, za vas pa smo pripravili tudi nasvete glede oskrbe ozimin v prihodnjih dneh.
V oddaji ste slišali nekaj utrinkov s posveta v Državnem svetu o problematiki prenamnožitve zveri, za vas pa smo pripravili tudi nasvete glede oskrbe ozimin v prihodnjih dneh.
Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic.
Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic.
Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.
Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
V današnji nedeljski kmetijski oddaji sem gostil mag. Tatjano Čop, ki ureja prilogo Predelava in prodaja pri strokovnem mesečniku Kmetovalec. Tudi ona opozarja, da se premalo zavedamo, da ni prihodnosti brez kmetijstva in opozarja, da so drugi evropski narodi na to vprašanje odgovorili že pred 30 in več leti ter se zdaj ob tej debati več ne ustavljajo. V drugem delu oddaje pa je o aktualnem stanju ozimin in glede setve jarin svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-