Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2022
Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

infopogovorpolitikavojnaukrajinagrekokatolikimolitev

Informativni prispevki

Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

VEČ ...|1. 3. 2022
Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinagrekokatolikimolitev

Via positiva

VEČ ...|24. 2. 2022
Nepogrešljiva znanja

Janez Hudovernik, direktor in glavni trener svetovalnega podjetja Pro Acta, ima dolgoletne izkušnje z vrhunskimi prodajalci v tujini kot v širši regiji. Je avtor več knjig, v soavtorstvu z Romanom Petermanom in Matjažem Kristanom pa je izšla njegova zadnja, z naslovom “Virtualna prodajni sestanek”, kako z digitalnimi orodji obdržati in pridobiti nove kupce.  

Nepogrešljiva znanja

Janez Hudovernik, direktor in glavni trener svetovalnega podjetja Pro Acta, ima dolgoletne izkušnje z vrhunskimi prodajalci v tujini kot v širši regiji. Je avtor več knjig, v soavtorstvu z Romanom Petermanom in Matjažem Kristanom pa je izšla njegova zadnja, z naslovom “Virtualna prodajni sestanek”, kako z digitalnimi orodji obdržati in pridobiti nove kupce.  

družbagospodarstvopodjetništvoekonomijasvetovanjeodnosi

Via positiva

Nepogrešljiva znanja

Janez Hudovernik, direktor in glavni trener svetovalnega podjetja Pro Acta, ima dolgoletne izkušnje z vrhunskimi prodajalci v tujini kot v širši regiji. Je avtor več knjig, v soavtorstvu z Romanom Petermanom in Matjažem Kristanom pa je izšla njegova zadnja, z naslovom “Virtualna prodajni sestanek”, kako z digitalnimi orodji obdržati in pridobiti nove kupce.  

VEČ ...|24. 2. 2022
Nepogrešljiva znanja

Janez Hudovernik, direktor in glavni trener svetovalnega podjetja Pro Acta, ima dolgoletne izkušnje z vrhunskimi prodajalci v tujini kot v širši regiji. Je avtor več knjig, v soavtorstvu z Romanom Petermanom in Matjažem Kristanom pa je izšla njegova zadnja, z naslovom “Virtualna prodajni sestanek”, kako z digitalnimi orodji obdržati in pridobiti nove kupce.  

Nataša Ličen

družbagospodarstvopodjetništvoekonomijasvetovanjeodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 12. 2021
Konec leta se izteče čas za prijave za EKO certifikacijo

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

Konec leta se izteče čas za prijave za EKO certifikacijo

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

naravakmetijstvoEKO

Minute za kmetijstvo in podeželje

Konec leta se izteče čas za prijave za EKO certifikacijo

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

VEČ ...|27. 12. 2021
Konec leta se izteče čas za prijave za EKO certifikacijo

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

Robert Božič

naravakmetijstvoEKO

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 12. 2021
10 let nerazumno nizkih odkupnih cen duši kmetijstvo

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

10 let nerazumno nizkih odkupnih cen duši kmetijstvo

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

naravakmetijstvomlekoodkupne ceneinvesticije

Minute za kmetijstvo in podeželje

10 let nerazumno nizkih odkupnih cen duši kmetijstvo

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

VEČ ...|23. 12. 2021
10 let nerazumno nizkih odkupnih cen duši kmetijstvo

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

Robert Božič

naravakmetijstvomlekoodkupne ceneinvesticije

Komentar tedna

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar tedna

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Jernej Letnar Černič

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Alen Salihović

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Doživetja narave

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Blaž Lesnik

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Komentar Družina

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

komentarekologija

Komentar Družina

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec

komentarekologija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 7. 2021
Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

kmetijstvonaravavrtekološko kmetijstvoekologijaeko

Kmetijska oddaja

Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

VEČ ...|11. 7. 2021
Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtekološko kmetijstvoekologijaeko

Doživetja narave

VEČ ...|9. 7. 2021
Z morja na Triglav - odmevi iz ozadja

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

Z morja na Triglav - odmevi iz ozadja

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

naravaTriglavTNPfestival gorniškega filmaSilvo KarovodeekologijaokoljeMihael TomanTadeja Trošt Sedej

Doživetja narave

Z morja na Triglav - odmevi iz ozadja

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

VEČ ...|9. 7. 2021
Z morja na Triglav - odmevi iz ozadja

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

Blaž Lesnik

naravaTriglavTNPfestival gorniškega filmaSilvo KarovodeekologijaokoljeMihael TomanTadeja Trošt Sedej

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 6. 2021
Projekt Seneno: Dan odprtih vrat in predstavitev na Turistični kmetiji Apat

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

Projekt Seneno: Dan odprtih vrat in predstavitev na Turistični kmetiji Apat

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

naravakmetijstvosenenomlekomeso

Minute za kmetijstvo in podeželje

Projekt Seneno: Dan odprtih vrat in predstavitev na Turistični kmetiji Apat

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

VEČ ...|22. 6. 2021
Projekt Seneno: Dan odprtih vrat in predstavitev na Turistični kmetiji Apat

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

Robert Božič

naravakmetijstvosenenomlekomeso

Pogovor o

VEČ ...|21. 4. 2021
Oblačila in okolje

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

Oblačila in okolje

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

modaokoljeoblačilaekologija

Pogovor o

Oblačila in okolje

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

VEČ ...|21. 4. 2021
Oblačila in okolje

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

Meta Potočnik

modaokoljeoblačilaekologija

Globine

VEČ ...|13. 4. 2021
O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

družbaduhovnostoapežpolitikačlovekove pravicevsi bratjeFratelli tutti

Globine

O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

VEČ ...|13. 4. 2021
O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostoapežpolitikačlovekove pravicevsi bratjeFratelli tutti

Via positiva

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Via positiva

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Nataša Ličen

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Komentar Časnik.si

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Tamra Grisser Pečar

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Doživetja narave

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Doživetja narave

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Doživetja narave

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Svetovalnica

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.
VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Blaž Lesnik

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

kmetijstvohranaekologijadružba

Kmetijska oddaja

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.
VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Robert Božič

kmetijstvohranaekologijadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 12. 2019
Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah

Svetuje Mojca Povšnar Starman.

Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah

Svetuje Mojca Povšnar Starman.

ekokmetijstvoživinoreja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah
Svetuje Mojca Povšnar Starman.
VEČ ...|18. 12. 2019
Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah
Svetuje Mojca Povšnar Starman.

Robert Božič

ekokmetijstvoživinoreja

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Pogovor o

VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Pogovor o

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.
VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Alen Salihović

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.
VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

VEČ ...|4. 9. 2018
Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?

Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?

Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

svetovanjenaravaekologijaodpadki

Svetovalnica

Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?
Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.
VEČ ...|4. 9. 2018
Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?
Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaekologijaodpadki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 4. 2018
Zatiranje plevelov v koruzi

Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.

Zatiranje plevelov v koruzi

Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.

koruzamlekoplevelikrizazelišča

Kmetijska oddaja

Zatiranje plevelov v koruzi
Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.
VEČ ...|29. 4. 2018
Zatiranje plevelov v koruzi
Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.

Robert Božič

koruzamlekoplevelikrizazelišča

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 4. 2018
Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni

Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni

Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

papežekonomija

Iz življenja vesoljne Cerkve

Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni
Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.
VEČ ...|29. 4. 2018
Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni
Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

Marta JerebičMarjana Debevec

papežekonomija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 3. 2018
Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij

V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.

Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij

V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.

ekoposvetales volcicpeter pribozicdobrote slovenskih kmetij

Kmetijska oddaja

Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij
V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.
VEČ ...|4. 3. 2018
Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij
V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.

Robert Božič

ekoposvetales volcicpeter pribozicdobrote slovenskih kmetij

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Kmetijska oddaja

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.
VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

Robert Božič

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 1. 2018
Obisk na EKO kemtiji Kosec

Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.

Obisk na EKO kemtiji Kosec

Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.

ekokmetija kosecrodovitnosttal

Kmetijska oddaja

Obisk na EKO kemtiji Kosec
Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.
VEČ ...|28. 1. 2018
Obisk na EKO kemtiji Kosec
Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.

Robert Božič

ekokmetija kosecrodovitnosttal

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 6. 2022
Kmečki sirar Janez Škrjanec

K poslušanju Kmetijske oddaje smo povabili vse, ki imate radi pozitivne zgodbe. Tudi na področju kmetijstva so takšne. Trdo delo, zavezanost slovenski zemlji in tradiciji, vztrajnost in nenehno nadgrajevanje znanja predstavljajo temelj uspeha. Gost oddaje je bil kmečki sirar Janez Škrjanec

Kmečki sirar Janez Škrjanec

K poslušanju Kmetijske oddaje smo povabili vse, ki imate radi pozitivne zgodbe. Tudi na področju kmetijstva so takšne. Trdo delo, zavezanost slovenski zemlji in tradiciji, vztrajnost in nenehno nadgrajevanje znanja predstavljajo temelj uspeha. Gost oddaje je bil kmečki sirar Janez Škrjanec

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2022
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

Predvajali smo posnetke s slovesne akademije.  Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu. 

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

Predvajali smo posnetke s slovesne akademije.  Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen

komentar

Globine

VEČ ...|14. 6. 2022
Šport in duhovnost

Človek je duša in telo. Ali se duhovnost in šport dopolnjujeta ali izključujeta, kakšen je bil nekoč pogled Cerkve na telo in kako krščanstvo danes povezuje krepitev telesa in duha? To je nekaj osnovnih vprašanj, ob katerih smo se ustavili v oddaji Globine. Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in Matej Šoklič, ki je na to temo diplomiral na fakulteti za šport.

Šport in duhovnost

Človek je duša in telo. Ali se duhovnost in šport dopolnjujeta ali izključujeta, kakšen je bil nekoč pogled Cerkve na telo in kako krščanstvo danes povezuje krepitev telesa in duha? To je nekaj osnovnih vprašanj, ob katerih smo se ustavili v oddaji Globine. Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in Matej Šoklič, ki je na to temo diplomiral na fakulteti za šport.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijavzgojaIgnacij Lojolski

Zgodbe za otroke

VEČ ...|30. 6. 2022
Redka ptica na zemlji

Frančiška Saleškega so imenovali »redka ptica na zemlji«. V zgodbi boste spoznali, da je Boga vedno videl v ljudeh, da je ves čas pomagal ljudem v stiski, da je s peresom, kljub vsem škofovskim opravilom, napisal tudi po dvajset pisem tistim, ki so ga imeli za duhovnega voditelja. Izjemen je bil!

Redka ptica na zemlji

Frančiška Saleškega so imenovali »redka ptica na zemlji«. V zgodbi boste spoznali, da je Boga vedno videl v ljudeh, da je ves čas pomagal ljudem v stiski, da je s peresom, kljub vsem škofovskim opravilom, napisal tudi po dvajset pisem tistim, ki so ga imeli za duhovnega voditelja. Izjemen je bil!

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoduhovno

Spominjamo se

VEČ ...|2. 7. 2022
Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|2. 7. 2022
Veseli del dne 2. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del dne 2. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|2. 7. 2022
Sv. Janez Frančišek Regis

Da svetnika, s katerim bi rad od vljudnostnega vikanja prešel na tikanje …

Sv. Janez Frančišek Regis

Da svetnika, s katerim bi rad od vljudnostnega vikanja prešel na tikanje …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Vremenska napoved

VEČ ...|2. 7. 2022
Vremenska napoved 02. julij 2022

Vremenska napoved 02. julij 2022

Radio Ognjišče