Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost. 

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.