Via positiva

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Via positiva

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Nataša Ličen

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Komentar Časnik.si

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Tamra Grisser Pečar

PutinNavalničlovekove praviceRusijaruska opozicija

Doživetja narave

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Doživetja narave

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje

Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove praviceNova Goricasvoboda izpovedovanja verezgodovinapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Doživetja narave

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Svetovalnica

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.
VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Blaž Lesnik

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

kmetijstvohranaekologijadružba

Kmetijska oddaja

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.
VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Robert Božič

kmetijstvohranaekologijadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 12. 2019
Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah

Svetuje Mojca Povšnar Starman.

Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah

Svetuje Mojca Povšnar Starman.

ekokmetijstvoživinoreja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah
Svetuje Mojca Povšnar Starman.
VEČ ...|18. 12. 2019
Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah
Svetuje Mojca Povšnar Starman.

Robert Božič

ekokmetijstvoživinoreja

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Pogovor o

VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Pogovor o

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.
VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Alen Salihović

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.
VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

VEČ ...|4. 9. 2018
Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?

Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?

Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

svetovanjenaravaekologijaodpadki

Svetovalnica

Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?
Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.
VEČ ...|4. 9. 2018
Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?
Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaekologijaodpadki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 4. 2018
Zatiranje plevelov v koruzi

Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.

Zatiranje plevelov v koruzi

Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.

koruzamlekoplevelikrizazelišča

Kmetijska oddaja

Zatiranje plevelov v koruzi
Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.
VEČ ...|29. 4. 2018
Zatiranje plevelov v koruzi
Naša gostja je bila ga. Metka Barbarič, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota. V osrednjem delu oddaje smo gostili Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele in se med drugim pogovarjali o razmerah na trgu surovega mleka. Mag. Nataša Ferant pa je povabila na posvet ob letošnjem 12. dnevu odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.

Robert Božič

koruzamlekoplevelikrizazelišča

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 4. 2018
Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni

Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni

Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

papežekonomija

Iz življenja vesoljne Cerkve

Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni
Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.
VEČ ...|29. 4. 2018
Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni
Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

Marta JerebičMarjana Debevec

papežekonomija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 3. 2018
Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij

V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.

Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij

V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.

ekoposvetales volcicpeter pribozicdobrote slovenskih kmetij

Kmetijska oddaja

Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij
V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.
VEČ ...|4. 3. 2018
Posvet o EKO kmetijstvu, Dobrote slovenskih kmetij
V prvem delu oddaje smo pod drobnogled vzeli povedano na posvetu o EKO kmetijstvu v Državnem svetu, Aleš Volčič je predstavil ponudbo semenske koruze pri Semenarni Ljubljana, Peter Pribožič pa povabil na ocenjevanje za letošnjo razstavo Dobrote Slovenskih kmetij.

Robert Božič

ekoposvetales volcicpeter pribozicdobrote slovenskih kmetij

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Kmetijska oddaja

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.
VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

Robert Božič

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 1. 2018
Obisk na EKO kemtiji Kosec

Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.

Obisk na EKO kemtiji Kosec

Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.

ekokmetija kosecrodovitnosttal

Kmetijska oddaja

Obisk na EKO kemtiji Kosec
Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.
VEČ ...|28. 1. 2018
Obisk na EKO kemtiji Kosec
Odpravili smo se v Prlekijo na obisk na ekološko kmetijo Kosec, kjer se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo in pridelavo poljščin. Posebej smo se ustavili ob pogledu na njihovo skrb za rodovitnost tal.

Robert Božič

ekokmetija kosecrodovitnosttal

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|27. 2. 2021
Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|26. 2. 2021
O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

Blaž Lesnik

naravamraziščameteorologijavremenski podatkivisokogorjegore

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Sol in luč

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2021
Zvonovje v Kranju (Glockenspiel) - Jurčičevo leto

Zvonovje v Kranju (Glockenspiel) - Jurčičevo leto

Jože Bartolj

kultura

Spominjamo se

VEČ ...|5. 3. 2021
Spominjamo se dne 5. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|5. 3. 2021
Šestnajst let akcije Karitas: 40 dni brez alkohola

Nekaj poudarkov iz letošnje nam je predstavila Helena Zevnik.

Šestnajst let akcije Karitas: 40 dni brez alkohola

Nekaj poudarkov iz letošnje nam je predstavila Helena Zevnik.

Mateja Subotičanec

duhovnostzasvojenostpost

Svetovalnica

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Nataša Ličen

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi