Včeraj se je sestala t.i. komisija za prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Trenutne razmere na globalnih trgih ponudbe žit vidijo v veliki meri špekulativne, v Sloveniji pa naj bi bili letos priče povprečni letini pšenice. Pričakujejo da bo požete približno 100.000 ton pšenice krušne kakovosti, pravi Franc Kučan …
Včeraj se je sestala t.i. komisija za prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Trenutne razmere na globalnih trgih ponudbe žit vidijo v veliki meri špekulativne, v Sloveniji pa naj bi bili letos priče povprečni letini pšenice. Pričakujejo da bo požete približno 100.000 ton pšenice krušne kakovosti, pravi Franc Kučan …
Naša osrednja gostja je bila Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Svetovala je o setvi jarih žit in krmnega graha, ter pojasnila, zakaj je pomembno spomladansko gnojenje ozimnih žit.
Naša osrednja gostja je bila Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Svetovala je o setvi jarih žit in krmnega graha, ter pojasnila, zakaj je pomembno spomladansko gnojenje ozimnih žit.
Priča smo pomanjkanju gnojil in skokoviti rasti njihovih cen. Mnogi kmetje v tej situaciji razmišljajo, da posevkov ozimnih žit ne bodo dognojevali. Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kraj pa opozarja, da moderne sorte žit za dobre pridelke zahtevajo dognojevanje z dušikom. Opuščanje dognojevanja, zato ker so gnojila zelo draga oziroma jih sploh ni na voljo, bo rezultiralo v precej nižjih pridelkih.
Priča smo pomanjkanju gnojil in skokoviti rasti njihovih cen. Mnogi kmetje v tej situaciji razmišljajo, da posevkov ozimnih žit ne bodo dognojevali. Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kraj pa opozarja, da moderne sorte žit za dobre pridelke zahtevajo dognojevanje z dušikom. Opuščanje dognojevanja, zato ker so gnojila zelo draga oziroma jih sploh ni na voljo, bo rezultiralo v precej nižjih pridelkih.
Temperatura tal je v zadnjem tednu padla krepko pod 5 stopinj, kar pomeni, da je vegetacija obstala. Dokler se temperature ne dvignejo, ni smiselno dognojevati ozimnih žit, pravi mag. Jože Mohar. S česanjem pa je treba počakati, dokler se žita ne vrastejo in ne vzklijejo pleveli.
Temperatura tal je v zadnjem tednu padla krepko pod 5 stopinj, kar pomeni, da je vegetacija obstala. Dokler se temperature ne dvignejo, ni smiselno dognojevati ozimnih žit, pravi mag. Jože Mohar. S česanjem pa je treba počakati, dokler se žita ne vrastejo in ne vzklijejo pleveli.
Nedeljska kmetijska oddaja je prinesla aktualne pogovore. Anton Jagodic vodja JSKS na KGZS je pojasnil, kaj je treba vedeti ob začetku letošnje subvencijske kampanje, mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat pa vse o dognojevanju ozimnih žit.
Nedeljska kmetijska oddaja je prinesla aktualne pogovore. Anton Jagodic vodja JSKS na KGZS je pojasnil, kaj je treba vedeti ob začetku letošnje subvencijske kampanje, mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat pa vse o dognojevanju ozimnih žit.
Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.
Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Na dobre rezultate pridelave ozimnih žit, vpliva tudi prilagojenost posameznih sort na razmere, v katerih jih pridelujemo. Zato je zelo pomembno, da se tudi semenska pridelava vrši tam, kjer kasneje žita sejemo in gojimo, saj so tako bolje prilagojena na naše rastne razmere, trdi mag. Jože Mohar. V današnjem podcastu pa več o novem večrednem ječmenu, ki se lahko pohvali z odličnim zdravstvenim stanjem in velikimi pridelki tako zrna kot slame.
Na dobre rezultate pridelave ozimnih žit, vpliva tudi prilagojenost posameznih sort na razmere, v katerih jih pridelujemo. Zato je zelo pomembno, da se tudi semenska pridelava vrši tam, kjer kasneje žita sejemo in gojimo, saj so tako bolje prilagojena na naše rastne razmere, trdi mag. Jože Mohar. V današnjem podcastu pa več o novem večrednem ječmenu, ki se lahko pohvali z odličnim zdravstvenim stanjem in velikimi pridelki tako zrna kot slame.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.