Is podcast
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico izpostavljajo pomen podpore prenosu kmetij na mlade in pri tem ne pozabiti tudi na prenosnike, pravi dr. Jože Podgoršek in dodaja, da je nujno vzpostaviti pravičen sistem plačil na OMD področjih in sredstva za to poiskati tudi na področju turizma. Ne sme se pa pozabiti tudi na gozdarstvo …
V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico izpostavljajo pomen podpore prenosu kmetij na mlade in pri tem ne pozabiti tudi na prenosnike, pravi dr. Jože Podgoršek in dodaja, da je nujno vzpostaviti pravičen sistem plačil na OMD področjih in sredstva za to poiskati tudi na področju turizma. Ne sme se pa pozabiti tudi na gozdarstvo …
V društvu Slovenski kmet pred nedeljskimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi izpostavljajo neustrezen položaj slovenskega kmeta v družbi, izvrševanje pravice do kmetovanja in dostop do kmetijskih zemljišč ter problematiko subvencij. Izdelane imajo tudi rešitve ...
V društvu Slovenski kmet pred nedeljskimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi izpostavljajo neustrezen položaj slovenskega kmeta v družbi, izvrševanje pravice do kmetovanja in dostop do kmetijskih zemljišč ter problematiko subvencij. Izdelane imajo tudi rešitve ...
V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.
V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.
Kmečko društvo NSI pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico poleg problematike neustreznosti instrumenta katastrskega dohodka, ki bi ga po njihovem bilo potrebno odpraviti, izpostavlja predvsem problematiko mladih, prenamonožene divjadi in zveri in neustrezne vloge lastnikov gozdov ...
Kmečko društvo NSI pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico poleg problematike neustreznosti instrumenta katastrskega dohodka, ki bi ga po njihovem bilo potrebno odpraviti, izpostavlja predvsem problematiko mladih, prenamonožene divjadi in zveri in neustrezne vloge lastnikov gozdov ...
V Kmečki listi - društvu za razvoj kmetijstva in podeželja pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico pravijo, da bi ta morala delovati »bistveno bolj aktivno in učinkovito« ...
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Z nami je bil dr. Žiga Turk, profesor in publicist. Pogledali smo na aktualni politični parket, kjer se izrisuje plačna reforma, tudi davčna kaže svoje zobe, državljani pa medtem v strahu pogledujejo v zdravstvene zavode in na svoje električne števce.
Z nami je bila mag. Andreja Jernejčič, strokovnjakinja za javno nastopanje, ki je na to temo izdala že več knjig, prav jutri/ danes pa izide njena zvočna knjiga. Slišali smo nekaj ključnih trikov, kako se pripraviti na javni nastop, kako se spopasti s tremo in kako ustvariti prepričljiv govor.
Valovali smo v ritmih dveh krščanskih zasedb, ki jih, poleg nekoliko tršega zvoka, ki bi ga lahko opisali tudi kot različico indie-rocka, seveda druži tudi krščanski pogled na svet.
V oddaji smo slišali:
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V pogovoru z dijakinjami Gimnazije Poljane Lili Accetto, Julijo Marolt in Leno Štelcer, ki so pod mentorstvom Roka Kovača zasedle prvo mesto na natečaju GoChile, smo se podali na južno nebo. Slišali smo, kako so se lotile dela, kaj so opazovale z oddaljenim teleskopom v Čilu in kako se je rodila zgodba Utrinek, kam si izginil, ki jo lahko slišite v posnetku ali pa preberete TULE.