V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. januar 2025 ob 05-ih
Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …