Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 7. 2025
Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

družbarojakimladiargentinacerkevstuttgartnemčija

Slovencem po svetu in domovini

Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

VEČ ...|13. 7. 2025
Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

Matjaž Merljak

družbarojakimladiargentinacerkevstuttgartnemčija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 1. 2024
Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

kmetjeprotestnemčija

Minute za kmetijstvo in podeželje

Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

VEČ ...|18. 1. 2024
Protest nemških kmetov povzroča hud glavobol kanclerju Scholzu

Nemške kmečke stanovske organizacije danes čakajo na odgovor zvezne vlade in pričakujejo, da se namera o postopni uvedbi trošarine na goriva porabljena v kmetijstvu odpravi. Če do tega ne bi prišlo v Združenju nemških kmetov napovedujejo nadajevanje in stopnjevanje protestov. Več lahko preberete na naši spletni strani.

Robert Božič

kmetjeprotestnemčija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 1. 2024
Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

kmetjeNemčijaprotesti

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

VEČ ...|3. 1. 2024
Nemški kmetje stopnjujejo pritisk

Nemški kmetje združeni v pobudi Svobodni kmetje so na nemško vlado poleg že znanih zahtev glede neobdavčitve goriva za kmetijstvo in nakupa kmetijskih strojev naslovili pet zahtev. Najbolj odmevna se dotika Evropskega zelenega dogovora (Green Deal) in zgrešene politike »Od vil do vilic«. Oboje je potrebno ukiniti, pravijo.

Robert Božič

kmetjeNemčijaprotesti

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 12. 2023
Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

kmetjenemčijaprotest

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

VEČ ...|22. 12. 2023
Franc Bogovič: Nemški kmetje bodo zagotovo uspešni v svojih zahtevah!

»Preveč je preveč!« so v ponedeljek, ko so blokirali Berlin, protestirali nemški kmetje in z opoldansko zasedbo Brandenburških vrat izrekli jasen ne vladnim načrtom za obdavčenje dizelskega goriva in uvedbo davka na kmetijska vozila. Protesti so se nato zadnje dni spontano odvijali po mnogih nemških mestih, včeraj smo tako bili priča kmečki blokadi Stutgarta. Napeto je tudi v Franciji, kjer so zadnje dni pobudo prevzeli prašičerejci, ki opozarjajo na nemogoče gospodarske razmere v katerih se je znašla ta panoga. Kako dogajanje vidi EU poslanec Franc Bogovič...

Robert Božič

kmetjenemčijaprotest

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Informativni prispevki

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.
VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu

V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.
VEČ ...|6. 10. 2019
Praznovanji v Sydneyju in Hamiltonu ter zadnja maša v Essnu
V Sydneyju v Avstraliji so začeli s praznovanjem 50-letnice slovenskega misijona in odkrili doprsni kip patra Valerijana Jenka, v Hamiltonu v Kanadi so imeli jesenski banket ter poromali v Midland, o repatriaciji Slovencev iz Venezuele, v Essnu v Nemčiji je bila zadnja redna slovenska sveta maša.

Matjaž Merljak

rojakiinfokanadaavstralijanemčija

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Program zadnjega tedna

VEČ ...|16. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|12. 7. 2025
Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Radio Ognjišče

spominživljenjeFranc Križnar

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2025
Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|16. 7. 2025
Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 7. 2025
Veselje v Zambiji nad zbranimi očali

Bodoči zdravnici, Anamarija Mihovec in Adriana Mediževec, sta v Zambiji tri mesece delovali v misijonski bolnišnici v Nangomi. Kaj so delali in kako prav so jim prišla zbrana korekcijska in sončna očala, ki so jih zbirali v Sloveniji skoraj eno leto? 

Veselje v Zambiji nad zbranimi očali

Bodoči zdravnici, Anamarija Mihovec in Adriana Mediževec, sta v Zambiji tri mesece delovali v misijonski bolnišnici v Nangomi. Kaj so delali in kako prav so jim prišla zbrana korekcijska in sončna očala, ki so jih zbirali v Sloveniji skoraj eno leto? 

s. Meta Potočnik

zbiranje očalZambijamisijonska bolnišnica