Informativni prispevki

VEČ ...|16. 7. 2024
Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

infopogovormednarodna politikaZDA

Informativni prispevki

Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

VEČ ...|16. 7. 2024
Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaZDA

Doživetja narave

VEČ ...|31. 5. 2024
Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

mestni gozdnaravaprimestni gozdMestna občina KranjPro Silvagozdarstvo

Doživetja narave

Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

VEČ ...|31. 5. 2024
Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Blaž Lesnik

mestni gozdnaravaprimestni gozdMestna občina KranjPro Silvagozdarstvo

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Doživetja narave

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Blaž Lesnik

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Življenje išče pot

VEČ ...|18. 3. 2024
Dan gozdov in dobri učinki gozdne terapije

Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik.  Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke? 

Dan gozdov in dobri učinki gozdne terapije

Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik.  Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke? 

gozdna terapijaumiritevsvetovni dan gozda

Življenje išče pot

Dan gozdov in dobri učinki gozdne terapije

Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik.  Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke? 

VEČ ...|18. 3. 2024
Dan gozdov in dobri učinki gozdne terapije

Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik.  Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke? 

s. Meta Potočnik

gozdna terapijaumiritevsvetovni dan gozda

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

infomednarodna politikaZDApogovor

Informativni prispevki

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Helena Križnik

infomednarodna politikaZDApogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Doživetja narave

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Doživetja narave

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

Blaž Lesnik

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Alen Salihović

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 7. 2024
Skozi sedem desetletij SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Posnetke s slavnostne akademije smo že predvajali v naši oddaji 30. junija 2024, tokrat pa ste slišali prvi del posveta. Pogled na SKA skozi prizmo zgodovine so podali Lev Detela [1:03], dr. Andrej Fink [24:40] in aktualni predsednik organizacije Damijan Ahlin [41:20].  

Skozi sedem desetletij SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Posnetke s slavnostne akademije smo že predvajali v naši oddaji 30. junija 2024, tokrat pa ste slišali prvi del posveta. Pogled na SKA skozi prizmo zgodovine so podali Lev Detela [1:03], dr. Andrej Fink [24:40] in aktualni predsednik organizacije Damijan Ahlin [41:20].  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2024
Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Robert Božič

kmetijstvovizijaEUpolitikadružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž Kavčič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 7. 2024
Vladimir Kos (1924-2022)

Med graditelje zagotovo lahko uvrstimo pesnika, teologa, filozofa, pisatelja, misijonarja in duhovnika jezuita p. Vladimirja Kosa. Odraščal je v družini očeta katoličana in matere Judinje. Prek begunskih taborišč, Rima in Irske je maja 1956 prišel na Japonsko in tam ostal do smrti. Bil je profesor na katoliški univerzi in dobrotnik sirot tokijskega predmestja. Po duši in srcu je bil pesnik. Izdal je nad 30 pesniških zbirk, ki so izhajale na raznih koncih sveta od Argentine do Japonske, po osamosvojitvi pa tudi v njegovi domovini Sloveniji.

Vladimir Kos (1924-2022)

Med graditelje zagotovo lahko uvrstimo pesnika, teologa, filozofa, pisatelja, misijonarja in duhovnika jezuita p. Vladimirja Kosa. Odraščal je v družini očeta katoličana in matere Judinje. Prek begunskih taborišč, Rima in Irske je maja 1956 prišel na Japonsko in tam ostal do smrti. Bil je profesor na katoliški univerzi in dobrotnik sirot tokijskega predmestja. Po duši in srcu je bil pesnik. Izdal je nad 30 pesniških zbirk, ki so izhajale na raznih koncih sveta od Argentine do Japonske, po osamosvojitvi pa tudi v njegovi domovini Sloveniji.

Tone Gorjup

spomin

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 7. 2024
Krištofova nedelja

Na Krištofovo nedeljo smo obiskali Misijonsko središče Slovenije in se s tajnikom Jankom Pircem pogovarjali o akciji MIVA in prevoznih sredstvih misijonarjev.

Krištofova nedelja

Na Krištofovo nedeljo smo obiskali Misijonsko središče Slovenije in se s tajnikom Jankom Pircem pogovarjali o akciji MIVA in prevoznih sredstvih misijonarjev.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjanko pircMIVAKrištofova nedelja