Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

infomednarodna politikaZDApogovor

Informativni prispevki

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Helena Križnik

infomednarodna politikaZDApogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružbaUkrajinaRusijaZDAEU

Doživetja narave

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Doživetja narave

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

Blaž Lesnik

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

družbainfoZDAbiomedicinatujinarak

Z ljudmi na poti

Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

VEČ ...|30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Andrej Šinko

družbainfoZDAbiomedicinatujinarak

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

infopogovorZDAnovi koronavirus

Informativni prispevki

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 10. 2021
Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

spominKopitarZDALovrenčičTrstizseljenciinfokultura

Graditelji slovenskega doma

Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

VEČ ...|17. 10. 2021
Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

Tone Gorjup

spominKopitarZDALovrenčičTrstizseljenciinfokultura

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|29. 11. 2023
Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoslsmarko balažicpeter gregorčič

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 12. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. december 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. december 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 12. 2023
Jožef Muhovič ob razglasitvi Prešernovih nagrad 2024

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročiloglasbadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 12. 2023
Jutri 15. vinogradniški posvet

V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 15. vinogradniški posvet, katerega rdeča nit bo skrb za živa tla v vinogradu, dotaknili pa se bodo tudi nekaterih drugih izzivov.

Jutri 15. vinogradniški posvet

V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 15. vinogradniški posvet, katerega rdeča nit bo skrb za živa tla v vinogradu, dotaknili pa se bodo tudi nekaterih drugih izzivov.

Robert Božič

naravakmetijstvolombergarjevi dnevi

Svetovalnica

VEČ ...|5. 12. 2023
Kuhajmo po moško

Tokrat smo kuhali po moško. Z nami je bil Sašo Dolenec, ki ne kuha rad od vedno, ampak je začel šele pred petnajstimi leti. Zdaj svoje znanje in ljubezen deli naprej, verjame namreč, da lahko tudi druge v kratkem času pripelje do zaključka, da je kuhanje lahko enostavno in zabavno.

Kuhajmo po moško

Tokrat smo kuhali po moško. Z nami je bil Sašo Dolenec, ki ne kuha rad od vedno, ampak je začel šele pred petnajstimi leti. Zdaj svoje znanje in ljubezen deli naprej, verjame namreč, da lahko tudi druge v kratkem času pripelje do zaključka, da je kuhanje lahko enostavno in zabavno.

Tanja Dominko

svetovanje