Petkov večer
Letos mineva 600 let od smrti junakinje ene najlepših slovenskih zgodovinskih ljubezenskih zgodb Veronike Deseniške. Ob tej priložnosti bo na začetku poletja na celjskem gradu štirikrat izvedena predstava muzikala Veronika Deseniška, ki jo predstavlja izvršni producent Tilen Naraks.
Petkov večer
Letos mineva 600 let od smrti junakinje ene najlepših slovenskih zgodovinskih ljubezenskih zgodb Veronike Deseniške. Ob tej priložnosti bo na začetku poletja na celjskem gradu štirikrat izvedena predstava muzikala Veronika Deseniška, ki jo predstavlja izvršni producent Tilen Naraks.
Kulturni utrinki
V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.
Kulturni utrinki
V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Informativni prispevki
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Informativni prispevki
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Informativni prispevki
Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.
Informativni prispevki
Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje
Kulturni utrinki
Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje
Sobotna iskrica
Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.
Sobotna iskrica
Kmetijska oddaja
Potem ko je bil na izredni seji DZ sprejet aktivistični zakon o zaščiti živali, kmetje vlado svarijo, naj ga popravi. Napovedana je vložitev ustavne presoje in priprave na vseslovenski protest. V oddaji smo gostili tudi predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Romana Savška z odzivom na zavajajoče in populistične objave o reji drobnice.
Komentar tedna
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš pogled
Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.
Za življenje
Na praznik Porciunkule smo gostili frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Govorili smo o tem, kaj pomeni odpustiti – v duhovnem in psihološkem smislu: Ali lahko v odnosih vse popravimo sami? Kako se prenašajo krivice, zamere in neodpuščanje skozi generacije in kam v naše telo se zapišejo slaba dejanja? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si
Doživetja narave
Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ritem srca
Podali smo se na Hrvaško in prisluhnili pesmim z glasbenega prvenca Vanesse Mioč, albuma z naslovom Vjerujem.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Prisluhnili smo Sostrskim pripovedkam - kratkim zgodbam in zgodbicam iz otroštva, življenja, človeških usod, ki jih je pred smrtjo zapisal Milan Matos, v knjižno obliko pa jih je uredila in letos izdala njegova žena Silva.